Prvič dan med damaščankami

Minuli konec tedna se je sklenil 18. Festival vrtnic, ena od pomembnih novosti festivala pa je bil dan med damaščankami, ki so ga v soboto pripravili na ekološki kmetiji Vonj poletja v Vedrijanu v Goriških Brdih. Dan se je začel z obiranjem rožnih cvetov, ki so jih kasneje destilirali in tako izdelali hidrolat, za kulinarično razvajanje gostov pa so poskrbeli z najrazličnejšimi dobrotami iz vrtnic. Prvič je bilo mogoče poskusiti tudi pravo vrtnično žganje.

Ponagajalo jim je vreme

Kot ocenjuje Katja Kogej, predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, je bil tudi letošnji Festival vrtnic zanimiv za večino obiskovalcev. »Nagajalo nam je vreme, predvsem v zadnjih desetih dnevih je bilo veliko dežja, zato so bili ogledi namenjeni tistim, ki imajo vrtnice res radi in ne pričakujejo trofej – ne fotografskih in ne drugačnih -, ampak znajo videti lepo tudi v minevanju. Seveda se še vedno najdejo cvetovi, ki so brezhibni, in še vedno je mogoče videti tudi razkošje slapov cvetja,« poudarja Kogejeva.

Lepo je uspel tudi prvi dan med damaščankami, ki predstavljajo »polovico staršev« burbonk, kar pomeni, da so te vrtnice od burbonk še nekoliko starejše in spadajo med izvorne družine vrtnic. »Za damaščanke je značilno, da zelo lepo dišijo, med njimi pa imamo najraje tiste, ki prihajajo iz doline vrtnic v Bolgariji. To so sorte, iz katerih destilirajo eterično olje. Te damaščanke ne le najbolje dišijo, ampak imajo tudi najboljše blagodejne lastnosti. To so vrtnice, ki vplivajo na hormonski sistem, zelo blagodejno delujejo na ženske v menopavzi, prav preko hormonov vplivajo tudi na četrto energetsko srčno središče, zelo blagodejno delujejo pri nespečnosti. Japonski, ameriški in iranski znanstveniki so potrdili njihov vpliv na uravnavanje krvnega sladkorja in krvnega tlaka. Poleg tega ta vrtnica deluje adaptogeno, se pravi, da v človekovem organizmu deluje najprej tam, kjer je najbolj potrebno. V zadnjih letih celo ugotavljajo, da deluje tudi protirakavo,« poudarja Katja Kogej. Obenem dodaja, da so to vrtnice, ki so uporabne ne le v kozmetiki, ampak tudi v kulinariki.

V Sloveniji je po ocenah Kogejeve malo damaščank. Še največ jih je prav na Goriškem, eden prvih nasadov pa je nastal v Vedrijanu. »Z društveno pomočjo smo posadili prve sadike. Pogoje za vzgojo damaščank vsekakor imamo. To so vrtnice, ki v Bolgariji rastejo v množičnih nasadih na približno 600 metrov nadmorske višine. Pri nas so lege nekoliko nižje, podnebne razmere pa brez dvoma take, da jim ustrezajo. Prepričana sem, da se bo v naslednjih letih našel še kdo, ki bo v tem videl poslovno priložnost, ki je ne le prijetna, temveč tudi ekonomsko upravičena,« pravi predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic. Kot ocenjuje, se zanimanje za vrtnice med Slovenci iz leta v leto veča, predvsem pa se veča zanimanje za burbonke. »S pridobivanjem novih sadik imamo težave. Tudi tu je velika priložnost za ljudi, ki imajo zemljo in ki imajo vsaj malo občutka za cepljenje in pridelavo rastlin. Prepričana sem, da je tu odprt prostor in velika priložnost, predvsem za ta naš primorski konec,« priznava.