Prizadevajo si za krepitev vezi v čezmejnem medijskem prostoru

Večjezične medijske vsebine v obmejnem prostoru gre še tesneje povezati in okrepiti, Evropska prestolnica kulture pa je pomembna priložnost za korak v to smer. Tako bi lahko strnili eno izmed osrednjih sporočil včerajšnje konference, ki so jo priredili deželna tajništva sindikatov SLC CGIL, FISTEL CISL, UILCOM UIL in novinarski sindikat Assostampa Furlanije - Julijske krajine in je potekala v veliki dvorani novogoriške občine.

Povezovanje medijev v EPK

Posvet so naslovili Rai FJK, načrt za Evropo brez meja - za čezmejno javno radiotelevizijsko službo, za varstvo manjšin. Po uvodnem trijezičnem pozdravu (v slovenščini, italijanščini in furlanščini) moderatorja Jana Leopolija so prisotne najprej nagovorili novogoriški župan Samo Turel, goriški župan Rodolfo Ziberna in državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

Turel je poudaril, da »dogajanje ob meji pogosto najbolje razumemo tisti, ki tukaj živimo,« ob tem pa še, da je »o zdrsih in uspehih sobivanja pri nas vredno poročati in predvsem prenašati informacijo v ostale prostore, ki se s tovrstnimi izkušnjami ne soočajo in jih zato pogosto tudi ne razumejo«. Glede čezmejnega povezovanja medijskega prostora in sodelovanja med novinarji, ki sta oba »ključna«, je poudaril, da bi to moral biti tudi eden od rezultatov projekta EPK. Goriški župan Ziberna se je osredotočil na pomen komunikacije, »brez katere ni niti odnosa«. Kot primer je dal italijanske in slovenske organizacije na obeh straneh meje, ki se v preteklosti sploh niso poznale, čeprav so delovale na istem področju. Ustrezno komuniciranje postane torej sredstvo spoznavanja, medijske vsebine v jezikih manjšin pa so zanimivi tudi za italijanske govorce, je poudaril.

Državna sekretarka Vesna Humar je podčrtala, da je treba načelno moralno podporo obmejnim medijem podkrepiti tudi z dejstvi. »Ne sme se več dogajati, da bi, denimo, ob vsakem razmisleku o racionalizaciji sistema RTV na mizo najprej padel predlog o krčenju regionalnih programov,« je povedala. Obenem je izpostavila potrebo prostora po ljudeh, ki bi imeli širok pogled na obmejni prostor, tako preko znanja jezikov, ki se tu govorijo, kot tudi kultur. Podčrtala je še vlogo medijev, v obmejnih prostorih še posebej, v boju proti sovražnemu govoru in manipulativnim vsebinam. »Zavedati se moramo, da je kakovostno novinarstvo imunski sistem javnega dialoga. S podporo, tudi finančno, moramo poskrbeti, da ta sistem ne oslabi,« je dodala.