Pridelovalci s sezono češenj niso zadovoljni

Začela se je še ena sezona češenj, pridelovalci pa z njo na splošno niso zadovoljni, je za STA povedala specialistka za sadjarstvo Sara Spačal Dovžak iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica. Tudi letos so razmere najbolj krojile vremenske razmere, ki so v času cvetenja vplivale na slabo oprašitev in oploditev plodov.

Dež in hladno vreme v času cvetenja zgodaj cvetočih sort češenj sta močno vplivala na slabo oprašitev in posledično oploditev. Poleg tega so sodra, veter, nizke temperature in velika temperaturna nihanja med dnevom in nočjo močno otrebili plodiče. Dodatno je na slabšo kakovost plodov vplivalo še obilno deževje v času dozorevanja češenj, zaradi česar so plodovi popokali in gnili.

Še eno veliko težavo predstavljajo škodljivci, predvsem plodova vinska mušica, češnjeva muha in marmorirana smrdljivka.

Letošnjo letino češenj Spačal Dovžak nasploh ocenjuje kot povprečno do podpovprečno, vendar ob tem poudarja, da se razlikuje od nasada do nasada, saj ima vsak pridelovalec drugačen sortiment češenj, ki so cvetele in dozorevajo v zelo različnih vremenskih pogojih. Večina poznih sort češenj je cvetela v boljšem vremenu, za te zato upajo, da jim bo vreme do konca dozorevanja bolj naklonjeno. Kljub temu zaenkrat niso optimistični, saj je še vedno preveliko dežja, kar spet povzroča pokanje, gnitje in neenakomerno dozorevanje plodov.

Slovenski pridelovalci češenj se s podnebnimi spremembami sicer spopadajo predvsem tako, da upoštevajo in izvajajo priporočene tehnološke ukrepe v nasadu čez vse leto. Mednje sodijo gnojenje po gnojilnem načrtu, spremljanje zdravstvenega stanja nasada in preventivno zatiranje bolezni ter škodljivcev. Veliko delajo tudi na preventivnih ukrepih, predvsem krepitvi sadnih dreves z različnimi biostimulanti pred in po pojavu stresnih situacij.

Ponekod se lahko pridelovalci češenj zaščitijo tudi s protitočnimi in protiinsektnimi mrežami ter folijami proti pokanju češenj, a Spačal Dovžak opozarja, da je postavitev in vzdrževanje teh mrež in folij v Vipavski dolini zelo omejeno zaradi burje, v Goriških Brdih pa zaradi majhnosti in razdrobljenosti parcel. Poleg tega gre za zelo drago investicijo.

Povprečna cena češenj se letos sicer giblje okrog osmih evrov za kilogram. Ceno postavijo pridelovalci sami, pogojena pa je s količinami češenj, ki jih lahko ponudijo na tržišče.