Francesco Caucig Goriziano. Tako je svoja dela podpisoval goriški slikar Franc Kavčič (1755-1828), čeprav je svoje življenje preživel daleč od Gorice: v Bologni, Rimu, na Dunaju. Kot je o njem povedala kustosinja razstave Cristina Bragaglia Venuti, je Kavčič eden od slikarjev, ki si ga »lastijo« trije narodi – italijanski, slovenski in avstrijski. »Bil je preprosto Goričan,« strne njegovo večkulturnost kustosinja, ki je razstavo Fundacije Coronini Cronberg, od včeraj na ogled v Drevoredu 20. septembra, pripravila s pred kratkim preminulo Maddaleno Malni Pascoletti.
Izgubljene oltarne slike
Razstava Fundacije Coronini Cronberg je posledica večdesetletnega zanimanja za tega goriškega umetnika. Družina Coronini je bila namreč v sorodstvu z rodbino Cobenzl, med katerimi je bil tudi osrednji Kavčičev mecen; grof Michele Coronini je po zaslugi teh vezi leta 1810 med drugim podedoval tri Kavčičeve oltarne slike. Dve so hranili v goriškem dvorcu, eno pa na gradu Kromberk. Vezi njegove družine in ponos na goriškega slikarja so po vsej verjetnosti botrovale želji grofa Viljema, da pridobi dodatna Kavčičeva dela. V 50. letih je tako nabavil 30 Kavčičevih risb.
V ospredju risbe
Dober del eksponatov zajema, torej, Kavčičeve risbe. Ne gre »le« za skice, ki bi jih uporabil kot pripravo na poslikavo, saj so detajlirane in zelo natančno izdelane. Med risbami je veliko motivov iz antičnega sveta: Kavčič se je filološko posvečal tudi upodabljanju predmetov iz grško-latinskega in drugih obdobij. Risbe pa je včasih predstavil raznim možnim »strankam« in jih tako skušal prepričati, da so mu financirali poslikavo v velikem formatu.
Več lahko preberete v današnjem (petkovem) dnevniku.