Predan slovenstvu

V torek je minilo 50 let od smrti Andreja Budala, vsestranske kulturne in družbeno-politične osebnosti, ki je pustila vidno sled na raznih področjih. Dr. Budal je bil po rodu iz Štandreža, kjer je preživel otroška in najstniška leta, zatem pa tudi krajša obdobja v zrelih letih. Pokopan je na štandreškem pokopališču, kjer so mu domačini postavili lep spomenik.

V spomin na pomembnega rojaka je v torek kulturno društvo Oton Župančič pripravilo občuteno proslavo, ki so se je, poleg domačinov, udeležili tudi ljudje iz drugih krajev, s Tržaškega in zlasti še člani društev Sanje in Govorica iz Nove Gorice. Omeniti gre tudi prisotnost podžupanje Mestne občine Nova Gorica, Damijane Pavlica, predsednice SKGZ Ksenije Dobrila ter predsednice goriške ZSKD, Maje Humar.Spominska prireditev je potekala v dvorani kulturnega doma na Pilošču, ki nosi ime po Andreju Budalu, kjer je navzoče pozdravila predsednica društva Župančič Nataša Paulin. Med drugim je izpostavila, da je bil Budal predan slovenstvu in slovenskemu jeziku, tudi v najhujših časih fašističnega režima. Izrazila je obžalovanje, da ga v slovenskih šolah v zamejstvu, niti ne v rodnem Štandrežu, niso nikoli obravnavali, pa čeprav je šlo za »velikana slovenske biti«. V svojem pozdravnem nagovoru je podobne misli iznesla tudi novogoriška županja Damijana Pavlica, ki je Budala postavila med osebnosti, od katerih se imamo marsikaj naučiti, zlasti še, ko se tudi v Sloveniji daje večjo pozornost angleščini kot pa slovenščini.

Osrednji govor je imel prof. Aldo Rupel, ki je svoj poseg opredelil bolj kot pričevanje kot pa klasičen govor kulturnega ali družbeno-političnega značaja. Povedal je, da sta se, kljub razliki v letih, kar dobro poznala. To se je dogajalo v povojnem Trstu, ko je bil Budal predsednik Slovenske prosvetne zveze (zdaj ZSKD) in predsednik Slovenskega tržaškega gledališča. O njem je Rupel povedal, da je bil družbeno aktiven že v času Avstro-Ogrske in da je zaradi obvladanja številnih jezikov bil vključen v vojaški urad za cenzuro. Podobno kot vsi primorski Slovenci je tudi on preživljal hude ure v času fašizma. Kot profesor je bil povsod zapostavljen in nasilno umaknjen iz okolij, ki so bila naseljena s Slovenci. Probleme je imel tudi po vojni, ko je v naših krajih vladala vojaška zavezniška uprava, ki je tudi zapostavljala Slovence. Budal je sodil med ljudi, ki niso nikoli klonili, zato ga je Rupel imenoval za »macesna viharnika«.Ob priložnosti obletnice smrti so Štandrežci postavili tudi razstavo, ki jo je pripravil Gorazd Budal. Med predstavitvijo dokumentarne razstave je avtor povedal, da kljub priimku ni v sorodstvu z Andrejem Budalom in da je čisto po naključju »padel« v raziskave življenja in dela vsestranskega borca za slovenstvo. Pristavil je, da je gradivo za razstavo zbiral med še živečimi sorodniki dr. Budala in v arhivu, ki ga hrani Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Razstavo sestavlja 15 panojev, na katerih lahko vidimo družinske fotografije, razne dokumente in priznanja, na koncu pa fotografije z Budalovega pogreba v Štandrežu. V posebni mizni vitrini so bile na ogled tudi številne knjige, ki jih je napisal Budal. Trak na Budalovi sliki, ki jo je naslikal Jože Cesar, je prerezal pisateljev vnuk Marko Budal.

Proslavo so obogatili glasbeni vložki, ki sta jih prispevali gojenki Glasbene matice, Asja Zavadlav na harfo in solopevka Zora Černic, ki jo je na harmoniko spremljal prof. Viljem Gergolet. Budalovo pesem Kača, ki govori o vijuganju meje na Goriškem, je zrecitirala Maja Peterin.

Spominski večer je zaključil petnajstminutni filmski zapis o Andreju Budalu, ki ga je leta 1970 posnela RTV Ljubljana, kot smo poročali pa je že v dopoldanskih urah 4. razred štandreške osnovne šole Frana Erjavca iz Štandreža obiskal Budalov grob na vaškem pokopališču, kjer je učence nagovorila Nataša Paulin, navzoča pa sta bila tudi goriški predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Marino Marsič in predsednik društva sKultura Marjan Brescia.

V soboto, 11. junija, pa prireja društvo Župančič krajši pohod po poteh Andreja Budala. Zbirališče bo ob 10. uri na Pilošču. Tam bo tudi zaključek vaškega sprehoda. Med pohodom bodo odkrili tudi spominsko ploščo Andreju Budalu, ki jo bodo namestili na steno gostilne Turri; v 1. nadstropju stavbe je namreč nekaj let živel Budal. Po pohodu bo na sporedu kratek posvet o izvoru priimka Budal.