Ponarejene resnice,ki govorijo in pretresajo

Likovni umetnosti se je približal leta 1976, torej v času, ko je njegov domači kraj - po rodu je iz Nadiških dolin - prizadela ena najhujših naravnih nesreč prejšnjega stoletja. Tragična izkušnja je Giordana Floreanciga osebno, a tudi umetniško zaznamovala, tako da je svoj slog, neke vrste neposlušni ekspresionizem, opredelil kot »potresni«. Sunki energije kipijo tudi iz njegovih del, ki so od ponedeljka na ogled v galeriji goriškega Kulturnega doma; samostojno razstavo priznanega umetnika je slovenski kulturni hram priredil v sodelovanju z zadrugo Maja, Društvom beneških umetnikov, društvom Ivana Trinka iz Čedada, Beneško galerijo iz Špetra in tržaškim združenjem Opera Viva.

Slike, ki vzbujajo čustva

Na ponedeljkovem odprtju razstave z naslovom Ponarejene resnice – False verità se je zbralo veliko ljudi. Za uvodni pozdrav je poskrbel predsednik Kulturnega doma, Igor Komel, nakar so umetnika predstavili slikar in predsednik Društva beneških likovnih umetnikov Hijacint Jussa, goriški novinar in pisatelj Andrea Bellavite ter Marina Cernetig, kulturna delavka iz Nadiških dolin, ki je s Floreancigom pokramljala tudi v beneškem narečju.

V galeriji Kulturnega doma je na ogled preko dvajset Floreancigovih slik večjega formata. Umetnik uporablja oljne barve in slika zlasti človeške, izmaličene in tragične obraze. Naslikani so v debelih, neizprosnih nanosih barv, ki vzbujajo močna čustva. V opazovalca zrejo kričeče, ekstremno in hkrati zelo človeško.

Znan je po vsem svetu

Giordano Floreancig živi in ustvarja v Vidmu, vendar je mednarodno uveljavljen umetnik. Prejel je več nagrad, njegova dela hranijo v muzejih in zasebnih zbirkah ter na sedežih raznih institucij. Razstavljal je v številnih evropskih mestih, od Dunaja do Bruslja, Lozane in Milana.

Gre za nekonvencionalnega umetnika. Rojen je v Občini Srednje 25. oktobra leta 1954, slikati je začel kot samouk. Kot omenjeno se je umetnosti približal ravno v letu, ko je Furlanijo prizadel uničujoč potres, ki je tudi slikarja močno zaznamoval. Pomemben mejnik v njegovem umetniškem življenju pa se je zgodil leta 2000, ko je njegova hči naskrivaj poslala eno od njegovih slik na državni natečaj, kjer se je uvrstila na prvo mesto.

Leta 2011 je bil povabljen na 54. beneški bienale, kjer je skupaj z direktorjem italijanskega paviljona Vittoriom Sgarbijem sežgal 150 svojih oljnih slik in pepel shranil v škatlice. S sežiganjem svojih umetnin je nadaljeval tudi v kasnejših letih, do danes jih je »upepelil« preko 300. Znan je tudi po delih, ki jih je posvetil nekdanjim pacientom tržaške psihiatrične bolnišnice.

Razstava v goriškem Kulturnem domu bo na ogled do 15. aprila. Nastaja je s pokroviteljstvom Dežele Furlanije - Julijske krajine, občin Gorica in Nova Gorica (EPK 2025) ter Slovenske kulturno gospodarske zveze, v imenu katere je na ponedeljkovem odprtju pozdravil goriški pokrajinski predsednik Marino Marsič. Na ogled je od ponedeljka do petka od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18. ure ter med večernimi kulturnimi prireditvami.