Pogin rib na Soči pod Gradiščem prijavili tožilstvu

Okoljevarstveniki zveze Legambiente iz Gorice so v dogovoru s tržiškimi somišljeniki prijavili goriškemu tožilstvu dogodek, ki se je pripetil marca na Soči pod Gradiščem, kjer je prišlo do množičnega pogina rib. Ob dolgotrajni suši gre razlog iskati v prekomernem izkoriščanju vodnega bogastva, saj je bil odvodni kanal hidroelektrarne pri Zdravščinah v času, ko so ribe v strugi Soče ostale na suhem, poln vode. V reko je takrat očitno niso spuščali dovolj, da bi lahko ribe pod Gradiščem preživele.

Dan kasneje so se zapornice jezu pred hidroelektrarno v Zdravščinah nekoliko odprle; pretok v kanalu se je znižal, medtem ko je nekaj več vode začelo odtekati v strugo reke Soče. V roku nekaj ur se je gladina vode pri Gradišču dvignila, tako da je v celoti preplavila odsek, kjer je prišlo do množičnega pogina, ki bi ga bilo torej mogoče preprečiti.

Prijavo so okoljevarstveniki vložili s pomočjo deželne pravne službe zveze Legambiente: z odvetnico Dafne Crea so tožilstvu poslali fotografije, zemljevide in drugo strokovno gradivo, ki opisuje, kako je med 20. in 24. marcem med Gradiščem in Zdravščinami prišlo do ekološke katastrofe, o kateri je prvi poročal ravno Primorski dnevnik. V tolmunu je brez vode ostalo preko štiristo večjih in na tisoče manjših rib. Med poginulimi ribami so po velikosti izstopali krapi – usnjarji in luskinarji; več jih je bilo kapitalnih, vsaj dvajset jih je bilo težkih med 15 in 20 kilogramov, to se pravi, da gre za ribe, ki imajo preko dvajset let in so preživele dolgo vrsto povodenj in suš.Zelo veliko je bilo tudi poginulih somov vseh velikosti; najdaljši so v dolžino merili poldrugi meter. Na suhem je ostalo tudi cel kup podusti, mren in klenov; ogromno je bilo ribjega drobiža. Poginule so tudi ena soška postrv, dolga kakih 65 centimetrov, ena ščuka podobne dolžine in ena jegulja.