Pekel na Krasu v sliki in besedi

Malokrat se zgodi, da bi predstavitev knjige priklicala toliko ljudi, kot se jih je zbralo v torek v Lokandi Devetak na Vrhu, kjer so predstavili publikacijo Carso 1915 – L’ingresso nell’inferno – Le prime battaglie tra il San Michele-Debela Griža e le alture di Selz, ki so jo napisali Mitja Juren, Nicola Persegati in Paolo Pizzamus. Gre za trojico vnetih raziskovalcev in piscev, ki so se doslej že nekajkrat izkazali kot avtorji številnih publikacij o vojnih dogodkih v Posočju, zlasti še na Krasu. Njihova zadnja knjiga je posvečena uvodnemu letu prve svetovne vojne v naših krajih oz. bojem na doberdobski in vrhovski planoti; napisana je v italijanskem jeziku. Za izid knjige, kot tudi že nekaterih v preteklosti, je poskrbela založba Gaspari iz Vidma. Poleg treh avtorjev je bil na vrhovski predstavitvi prisoten tudi lastnik videmske založbe, Paolo Gaspari, medtem ko je večer vodil Marco Mantini, tudi sam strokovnjak in velik poznavalec krutih dogodkov v prvi svetovni vojni.

Prisotne je uvodoma nagovoril Avguštin Devetak, ki se je zahvalil avtorjem, da so za krstno predstavitev knjige izbrali prav Lokando Devetak, kjer so v preteklosti že predstavili več knjig o prvi svetovni vojni, med katero sta bila Vrh in njegova bližnja okolica prizorišče srditih bojev. Marco Mantini je izpostavil, da trije avtorji te in mnogih drugih knjig niso poklicni zgodovinarji, temveč le navdušeni raziskovalci, ki veliko časa preživijo v raznih arhivih, še več pa na terenu, kjer odkrivajo sledi strahot, ki so se tam dogajale. Taki raziskovalci poznajo vsak kamen, vsako kaverno in znajo razbrati vsak, še tako neznaten in »skrivnosten« napis na skali ali na cementni podlagi utrjene postojanke. Mantini se je zahvalil tudi založbi Gaspari, da ima posluh do te tematike in goji zaupanje v »naše« tri pisce.

V nadaljevanju večera so spregovorili trije avtorji, pri čemer je uvodoma Mitja Juren navzoče nagovoril tudi v slovenščini. Vsak iz svojega zornega kota so obrazložili zamisel in nastajanje knjige, katere zametek je bil nastavljen že leta 2010 v želji, da bi zagledala luč sveta leta 2015, ob stoletnici izbruha vojne. Dodatne raziskave in kasneje tudi izbruh pandemije covida-19 so povzročili, da je knjiga izšla šele letos, a je zato bogatejša s podatki in fotografijami iz fondov obeh vojskujočih se armad. Povedali so, da so pregledali in preštudirali veliko arhivskega gradiva, v mnogih primerih še »nedotaknjenega«. Dokopali so se tudi do večjega števila še neobjavljenih fotografij, ki dokazujejo, da je bila vojna izredno kruta že od samega začetka. In vse te grozote so v strelskih jarkih, ob bodeči žici in v kavernah doživljali mladi vojaki z vseh koncev Evrope. To se razbere iz številnih dnevnikov in zapisov, ki so v knjigi objavljeni. V drugem delu večera je Mitja Juren prikazal in pokomentiral razne fotografije, ki so objavljene v knjigi. Na koncu je izrazil obžalovanje, da izida knjige ni dočakal odličen poznavalec in raziskovalec Renato Pacor iz Jamelj, ki je preminil prav med njenim tiskanjem. Marsikateri podatek v knjigi prihaja prav iz Pacorjevega zasebnega arhiva, je še povedal Mitja Juren.