Zakaj je veliki pajesen na Krasu in drugod tako nezaželen? »Kjer se razraste pajesen, ni več prostora za druge vrste. Zelo rad se širi po travnikih in pašnikih, kjer povzroča škodo rejcem, saj je njegova hranilna vrednost zelo nizka. V gozdovih pajesena ne uspevajo gobe, poleg tega se razrašča tudi ob cestah in hišah, na dvoriščih in gradbiščih. Škodo povzroča tudi na arheoloških najdiščih, v Rimu raste celo na koloseju, medtem ko nad tržaško obalo se loteva suhih zidkov paštnov, kjer njegovi poganjki kukajo iz špranj in s časom poškodujejo celotno konstrukcijo,« je na torkovem srečanju v Jamljah pojasnil izvedenec deželne službe za biodiverziteto Marco Valecic, po katerem so pajesen pripeljali v botanični vrt iz Padove leta 1769; v devetnajstem stoletju so ga v raznih krajih množično gojili, da bi z njegovim listjem hranili sviloprejke.
»V zadnjih dvajsetih letih se je zelo razrastel. Odrasla rastlina lahko proizvede 350.000 semen, ki se s pomočjo vetra razširijo tudi do petsto metrov daleč. V prejšnjih tednih smo popisali prisotnost ženskih dreves pajesena s cvetovi oz. s semeni na območju, ki je do 600 metrov oddaljeno od pogorišča. Vsa omenjena ženska drevesa bi morali posekati pred jesenjo in tako preprečiti, da bi se semena razširila na pogorišče, kjer bi se pajesen hitreje razrastel od ostalih avtohtonih vrst,« je poudaril Valecic in opozoril, da je treba po poseku čok pajesena premazati s herbicidom glifosatom. »Na domačem vrtu lahko poganjke izrijemo, kar moramo ponoviti vsakič, ko ponovno vzklijejo. Na podlagi izkušenj v najrazličnejših državah od ZDA do Švice sicer lahko povemo, da najboljši način za zatiranje pajesena predvideva nanos glifosata na odrezani del, saj le tako zatem rastlina usahne in ne bo več poganjala novih poganjkov,« je povedal Valecic in pozval vse, ki so tega sposobni, naj čim prej posekajo ženska drevesa pajesena na svojih zemljiščih in naj poskrbijo, da se njihova semena ne bi širila, na primer tako, da jih varno odpeljejo s tovornjakom oz. da jih dajo na kup in pokrijejo s ponjavo, kar bo pospešilo njihovo gnitje. Uporabi glifosata ni oporekal prav nihče izmed udeležencev jameljskega srečanja, med katerimi so bili tudi nekateri naravovarstveniki. Ne glede na to velja opozorilo, da gre za herbicid, po katerem lahko posega le, kdor ima ustrezno dovoljenje za uporabo fitosanitarnih sredstev.
Na Krasu veliko težavo predstavlja še ena neavtohtona vrsta – raznozobi grint (v lat. Senecio inaequidens). Gre za rumeno cvetlico, podobno marjetici, ki cveti jeseni. »Raznozobi grint izhaja iz Južne Afrike in vsebuje škodljive alkaloide. Če se z njim hranijo krave, ovce ali koze, bodo alkaloidi prisotni v mleku; podobno velja za med. V ZDA ne smejo prodajati medu s sledmi alkaloida, saj je škodljiv,« je povedal Valecic in pojasnil, da je k sreči grint zelo enostavno izruvati, saj ima malo korenin.