Ovire in pogoje si postavljamo najprej sami ...

Rdeči čeveljci so danes jasno zaznamovana, simbolična podoba, a so tudi v Andersenovi pravljici iz leta 1845 pridobili vznemirljivo oznako kot začarano znamenje nečimrnosti, ki prisili protagonistko v divji ples do smrti. V svojem istoimenskem kratkometražnem filmu Katia Bonaventura ni prezrla prvega pomena, a je v skladu z metaforičnim razumevanjem pravljic poiskala širši pomen za grozljivo zgodbo. Prvenec je predstavila avgusta v Štarancanu, v četrtek pa v Kinemaxu v Tržiču.

Pred ogledom je avtorica opisala delo, ki se je začelo pred devetimi leti in je nastalo s podporo Občine Škocjan ob Soči. Javne predstavitve so se udeležili škocjanski župan Claudio Fratta in soustvarjalci premišljenega projekta, med katerimi snemalec je Marino Ceccada. Dogodka v polni kinodvorani pa se ni udeležila protagonistka filma Rosetta Pahor, ki ni igralka, a je bila sposobna posredovati in voditi zelo sporočilno interpretacijo dramaturške niti.

Sedemminutni film intenzivno nagovarja gledalce z barvnimi kontrasti (mrzle barve okolja in protagonistke, živordeči čevlji), tipnimi sugestijami, kot je asociacija igel in bosih nog, simboliko svobodnega laboda na reki in v svojem notranjem svetu ujete protagonistke, nenazadnje s povedno sliko v bršljanju odete, opuščene hidroelektrarne v kraju Isola Morosini. Elektronska glasbena kulisa Simoneja D’Eusania vodi z ekspresivnim ritmičnim zagonom tiho dramaturgijo podob in ustvarja potrebno napetost do zaključka, ki ga je tokrat nadgradila neposredna povezava s plesno točko, ki jo je v kinodvorani izvedla plesalka Elisa Cecchini.

V filmskem delu dve sugestiji

»Obstajata dve sugestiji: ena je seveda zgodba strašljive pravljice, druga je sama hidroelektrarna. Prva v moji predelavi govori o ljudeh, ki izgubijo pot. Mnogi se v življenju izgubijo, velikokrat, ker jih v to silijo napačne izbire ali napačne osebe. Najtežje pa je zbrati moči in pogum za osvoboditev in rekonstrukcijo. Včasih so čevlji preozki, onemogočajo hojo. Druga sugestija je kraj, kjer smo posneli kratkometražec; opuščen, a prežet s skrivnostno energijo, s tokom življenja, ki se v njem ni nikoli ustavil in čaka na prerod, tako kot protagonistka,« je povedala režiserka.

Naslednja predstavitev filma bo 25. novembra v Turjaku, ob dnevu proti nasilju nad ženskami. Poziv na osvoboditev pa je v tem primeru veliko širši, saj, kot pravi režiserka, »si ovire in pogoje postavljamo najprej sami.«