Oljčniki so oaza proti ognjenim zubljem

V Pomniku miru na Cerju se je včeraj odvijalo delovno srečanje, na katerem so predstavniki Znanstveno raziskovalnega središča (ZRS) Koper in občine Miren-Kostanjevica ter lokalni pridelovalci oljčnega olja razmišljali o možnosti vzpostavitve protipožarnih oljčnikov na tem delu Krasa. Na Inštitutu za oljkarstvo, ki deluje pod okriljem ZRS Koper, namreč že od leta 2009 raziskujejo vpliv klimatskih sprememb in namakanja na gojenje oljk. Na podlagi projekcije podnebnih sprememb ugotavljajo, da ima območje Krasa velik potencial za zasaditev oljk, kar nenazadnje dokazujejo tudi vrhunski pridelki »pionirjev«, ki so se pred leti odločili za prve nasade na goriškem delu Krasa. Poleg dobrih razmer za rast oljk na omenjenem inštitutu vidijo potencial oljčnih nasadov tudi v luči protipožarne zaščite, kar se je izkazalo v lanskem požaru.

Kot pravi župan občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar, je lanskoletni julijski požar na Krasu, največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, pokazal, da je zaraščanje gozdov problematično in hkrati nevarno, še zlasti, če se ti nahajajo v bližini naselij. »Zato je naša želja, da se okrog vasi določeni deli gozdov prelevijo v kmetijska zemljišča. Tam, kjer je to mogoče in je lega primerna, bomo razmišljali o vzpostavitvi oljčnikov, vinogradov in podobnih kultur, sicer pa o travnikih in pašnikih. Vsekakor je oljkarstvo ena od panog, ki je tek na dolge proge, a je hkrati zelo zanimiva tudi zaradi specifike kraškega terena in kakovosti oljčnih olj ter njihove uporabe v kulinariki v tukajšnjih gostinskih lokalih,« poudarja Humar. Kot dodaja, je občina Miren-Kostanjevica lastnica 500 hektarjev površin na Krasu, zato bi radi v oljčnike spremenili tudi nekatera pogorišča.

»Zemljo, ki je v lasti občine, smo oljkarjem v preteklosti že dajali v zakup. Ko so bili vzpostavljeni oljčniki, smo del teh zemljišč oljkarjem prodali, saj vemo, da je oljčni nasad trajni nasad in za več generacij,« pravi župan.

Dolgoročna naložba

Tudi Davorin Marušič iz bližnje Lokvice, ki začetnik oljkarstva na goriškem delu Krasa, je na ta način dobil zemljišča in pred osmimi leti postavil svoje oljčnike. »Mislim, da se kot Kraševci zelo borimo in te oljčnike skrbno negujemo. Ko je Kras lani zajel požar, so bili oljčniki urejeni, pokošeni in lepo dostopni. Zato na našem koncu niti ena oljka ni utrpela poškodbe zaradi požara,« priznava Marušič, sicer lastnik 1,8 hektarja oljčnikov, v katerih ima zasajenih 560 dreves. »Če bo občina dala še kaj zemlje v najem, bo zagotovo dobila interesente. Je pa treba poiskati prave ljudi: take, ki prihajajo sem, da bodo sadili oljko, ne pa tistih, ki si želijo na Krasu postaviti vikend in imeti od tu pogled na morje ter ki bi radi zakupili zemljo, nato pa jo prodali,« je prepričan. Odločitev mora biti po njegovem mnenju premišljena, saj je ureditev oljčnika dolgoročna naložba, ki ni poceni.