Zasvojenost z mamili je eden od načinov, s katerim se osebe skušajo oddaljiti od svojega notranjega sveta. To definicijo patologije, s katero se ukvarja že približno 30 let, nam v teku dolgega pogovora predstavi predsednik terapevtske skupnosti La Tempesta (Vihar) Alessando Sartori. Združenje LaTempesta upravlja stanovanjsko skupnost za parkom Basaglia, sredi polj in travnikov, z zidom, ki zamejuje posest in je istočasno državna meja. Psihoterapevt Sartori je pri združenju Tempesta že približno 30 let, z njim tesno sodelujeta še njegov namestnik Luca Vidoz in direktorica Ilaria Papandrea. V stavbi z velikim zunanjim zemljiščem največ dve leti svojega življenja preživijo odvisniki od mamil in drugih substanc. V tem obdobju jim znotraj skupnosti skušajo »nuditi orodje za normalno življenje«, pravi Sartori, ki nam je predstavil delovanje združenja.
Kako je nastala skupnost?
Združenje La Tempesta – ime izhaja iz istoimenskega renesančnega dela, ki ga je naslikal Giorgione – je nastalo sredi 80. let. V 70. letih se je v Italiji rojevalo veliko tovrstnih skupnosti s ciljem zdravljenja odvisnikov. Osnovna ideja temelji na tem, da osebe, ki jim v »normalnem« življenju ne uspe prenehati jemati substanc, tu najdejo prostor, ki ni podoben bolnišnici in ni torej kraj pasivnosti: tu morajo postati aktivne. Model naše terapevtske skupnosti temelji na pojmovanju odvisnosti kot simptoma neke globoke bolečine. Zaradi tega se moramo poglobiti v to, kdo je oseba, ki jo imamo pred sabo, kaj je doživela, kakšne težave ima.
Več lahko preberete v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.