Norost, takšna in drugačna

Kanček norosti je še kako potreben v življenju prav vsakega izmed nas. To so trdili že stari grški in rimski pisci, pa tudi kasnejši literati, ki so v svojih delih na tak ali drugačen način večkrat obravnavali to temo. In ravno norost je bila rdeča nit četrtkovega dogodka v Kulturnem domu v Gorici, kjer je gledališka skupina slovenskih licejev iz Gorice Krilati Oreh, ki deluje pod mentorstvom profesorice Tjaše Ruzzier, na odru premierno predstavila novo gledališko igro Hozana norosti. Glasbeno-gledališko produkcijo je napisala in zrežirala Tjaša Ruzzier, za glasbeno priredbo je poskrbel Marko Feri, medtem ko so koreografije zaupali Niki Bagon.

»Letošnja tematika je nekoliko drugačna. Prikazali bomo šest prizorov, s katerimi hočemo dokazati, da norost ni nujno nekaj negativnega, ampak lahko tudi osvobaja,« je uvodno povedala režiserka in vodja skupine Tjaša Ruzzier. Hozano norosti namreč sestavlja šest različnih prizorov iz znanih dramskih del, ki vsako na svoj način obravnavajo to občutljivo tematiko. Prvi prizor je bil iz igre L’odore assordante del bianco Stefana Massinija. Na oder sta stopila Vincent in Theo van Gogh (Maksimilijan Faganel in Gabriel Macuz) ter predstavila zadnje obdobje van Goghovega življenja, ko je bil ta interniran v umobolnici v Saint Remyju. Ob igranju je zazvenela Pink Floydova pesem Brain damage.

Da norost ni vedno tragična, ampak lahko tudi komična, je dokazal odlomek iz Cervantesovega dela Don Quijote de la Mancha, ki sta ga Adrian Černic in Danjel Braini zaigrala v španščini. Prikazali so prizor, ko si Don Kihot ob spremstvu Sanča Panse zamišlja, da so mlini na veter v resnici velikani. Prizor je obogatilo petje Eli Mržek s pesmijo Yo soy yo Don Quijote Luisa Ramireza.

Tretji prizor je predstavil enega izmed najbolj poznanih Shakespearovih odlomkov. Na oder sta stopili Sarah Marras v vlogi Hamleta z znanim monologom Biti ali ne biti ter Iris Gulin, ki je zaigrala in zaplesala Ofelijino norost. Prizor je uvedla pesem Hey ho, the Wind and the Rain Williama Shakespeara.

V četrti sceni so dijaki uprizorili »aktualiziran« odlomek iz dela Erazma Rotterdamskega Hvalnica norosti (Moriae Encomium), v katerem Norost (Petra Lodi) predstavi samo sebe in ostale »negativne« človeške značilnosti: Ošabnost, Laskavost, Pozabljivost, Lenobo, Užitek, Demenco, Razuzdanost in Nezmernost. Ob igranju je zazvenela Bennatova pesem Elogio alla Follia.

Peti prizor je bil posvečen figuri Medeje, ki je zaživela najprej v Evripidovi drami, kateri je bilo mogoče prisluhniti v izvirnem jeziku, stari grščini, nato pa v bolj sodobni različici Daneta Zajca. Medejo je uprizorila Kristel Kovic, Jasona pa Rok Fajt.Ob koncu se je lahko publika zasmejala s prizorom iz prvega poglavja Kosmačevega Tantadruja, ki si je želel umreti, saj mu je mati rekla, da bo srečen, samo ko bo umrl. Na odru se je srečalo vseh pet vaških norčkov: Tantadruj (Marco Fior), Luka Božorno-Boserna (Peter Devetta), Furlan Rausepatacis (Francesco Braida), Žakaj (Matteo Le brum) in Matic Enaka Palica (Ivan Visintin).

Gledališka predstava se je zaključila, kako bi se drugače, z pesmijo Jaz sem nor Adija Smolarja, ki jo je zapela Tjaša Ruzzier.Igra, ples, glasba in petjeOb glavnih junakih so v stranskih vlogah na odru nastopili še Mateja Balta, Nina Bensa, Mila Clapiz, Meri Feri, Adele Fierro, Marta Jug, Agnieszka Kobylinska, Emi Krump, Nika Paulin, Chiara Piccotti, Soraja Tosolini, Nina Turel in Zarja Volčič, ki so gledališko igro obogatili tudi s plesom in koreografijami plesalke Nike Bagon.Za glasbeno spremljavo je poskrbela skupina, ki so jo oblikovali harmonikar Nikolaj Bruzzechesse, kitarista Andrej Cotič in Luka Pahor ter violinistka Athena Picech in jo je koordiniral Marko Feri, oplemenitili pa so jo glasovi Sare Marras, Nike Paulin in Eli Mržek.