Njegov je prvi opis južnega petoprstnika

Med odlične osebnosti, ki so se rodili na Goriškem, prav gotovo sodi tudi visokošolski profesor, botanik in naravoslovec Franc Krašan. Rodil se je v kmečki družini v Šempasu pred 180 leti. Študijska, poklicna in življenjska pot ga je iz domačega kraja vodila najprej v Gorico, kjer je leta 1862 maturiral na gimnaziji, zatem na Dunaj, kjer je na univerzi študiral naravoslovje, matematiko in fiziko. Po končanem študiju na univerzi se je posvetil poučevanju, najprej v Linzu, zatem v Gorici, Celju in Kranju in nazadnje (od leta 1880 do leta 1900) v Gradcu na Štajerskem. Tu je tudi umrl 12. maja leta 1907, nekaj let po upokojitvi.

Že v gimnazijskih letih se je Krašan zanimal za raziskovanje rastlinstva na Goriškem, z isto vnemo se je posvečal raziskovalnim nalogam zlasti na Štajerskem, kjer je bil med vodilnimi pri tamkajšnji botanični sekciji Naravoslovnega društva za Štajersko.V nemških in francoskih znanstvenih revijah je objavil niz strokovnih člankov s področja botanike. Posebej ga je zanimalo preučevanje vpliva okoljskih in pedoloških značilnosti na rastlinski svet. V mladih letih se je zanimal predvsem za rastlinstvo na Goriškem. S preučevanjem rastlinstva in geologije (znan je njegov opis eruptivnih kamnin v okolici Celja) je nadaljeval tudi po ustalitvi v Gradcu. Kot prvi je leta 1867 v razpravi o petoprstnikih opisal podvrsto južni petoprstnik, ki je po njem dobila tudi strokovno ime. Potentilla australis - Krašan.

Širši slovenski javnosti je bil botanik Krašan dolgo časa malo poznan. Zaradi časovne odmaknjenosti, verjetno pa tudi zaradi dejstva, da je o svojih raziskavah in ugotovitvah objavljal v glavnem v nemškem in francoskem jeziku. Na Slovenskem je znan pretežno v znanstvenih krogih. Za ovrednotenje njegovega raziskovalnega dela si je veliko prizadeval zlasti botanik dr. Tone Wraber.

Vsekakor je svoje prve raziskovalne korake usmeril na Goriško, oziroma na ožjo okolico domačega kraja, ki je v središču dveh z botaničnega vidika zanimivih in bogatih območij Trnovskega gozda in obsežnega lijaškega in takrat pogosto poplavljenega območja. Kot prvi je opisal do tedaj nepoznano vrsto iz rodu petoprstnikov, južni petoprstnik, ki je po njem tudi poimenovana. To je rastlina s plazečim steblom z rastiščem na kamnitih kraških gmajnah, z rumenimi cvetovi, cveti pa od aprila do junija. Botaniki so jo uvrstili v družino rožnic, eno najštevilnejših rastlinskih družin na Slovenskem.