»Nikomur nisem povedala, da grem, kar šla sem!«

»Kar pridite noter, a vam je dovolj toplo?« nas na vratih svojega doma v Biljah pozdravi drobna gospa in pred nami smukne v kuhinjo, kjer hiti odmikati stole, da se usedemo. Giblje se z neverjetno lahkoto, da komaj verjamemo njenemu rojstnemu datumu, ki ga izstreli kot iz topa in se zraven še rahlo namuzne: »April 1926!« Mercede Porcu bo kmalu dopolnila 98 let, a to je ni ustavilo pred tem, da se pred dnevi ne bi usedla na letalo in se odpeljala na rodno Sardinijo. »Nikomur nisem povedala za to, kar šla sem,» se zahihita.

Gospa si je zaželela še enkrat videti rodni Decimomannu pri Cagliariju, obenem pa je »skočila« še na nedeljske deželne volitve. Nič čudnega, da je njen podvig - tudi po zaslugi Primorskega dnevnika, ki je prvi povzel novico iz časnika Unione sarda - zbudil veliko pozornosti. 98-letnico na občini, kjer je dvignila volilno izkaznico, je pozdravila županja Monica Careddu. Mercedino izginotje pa je povzročilo nemalo sivih las njenim domačim, saj ni nikomur povedala za svojo namero, bala se je, da bi ji jo preprečili. Do letališča v Ronkah jo je peljal sosed, ki ji je tudi pomagal kupiti letalsko karto.

V domačem kraju je obiskala eno od dveh sestra, na pokopališču pa grobove očeta in matere ter ... prve mladostne ljubezni. »Ko sem mu rekla, da grem proč, je rekel, da ga takrat zadnjič vidim. In res je bilo tako,» pove Mercede in na kratko premolkne

Moža, Slovenca iz Bilj, je spoznala na Sardiniji. Igral je v godbi vojaške brigade Sassari. Poročila sta se, najprej se jima je rodil sin. Po treh letih sta se preselila v Bilje, Merecede je bila takrat stara 20 let. Kasneje sta z možem dobila še dve hčeri. Najprej ji je bilo v novi domovini hudo, saj ni znala slovenščine. Danes govori tekoče, v krajevnem dialektu.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.