Navezan je na Julijce in obenem tudi na Kras

Doberdob je bil sredi prejšnjega tedna prizorišče zanimivega in prisrčnega večera z dr. Rafkom Dolharjem ob njegovem skorajšnjem 90. življenjskem jubileju. Na srečanju z naslovom Nazaj v planinski raj, ki ga je organiziralo slovensko katoliško društvo Hrast pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete, je tekla beseda o gorah, obmejnem prostoru, manjšini in drugem.

Dolhar je poznan kot zdravnik, politik, ljubitelj gora in pisatelj, ki je s svojimi številnimi knjigami pripomogel k spoznavanju Julijcev, a tudi Krasa. Večer, ki so ga obogatile pesmi s planinsko vsebino v brezhibni izvedbi mešanega pevskega zbora Hrast pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča, je potekal na travniku za župnijsko dvorano. Z gostom se je pogovarjal Cristian Visintin. Poslušalci so lahko prisluhnili tudi odlomkom iz Dolharjevih del. Slavljencu je izrekel dobrodošlico predsednik društva Hrast Cristian Lavrenčič.

Pogovor spremljalo petje

Gost večera, ki je bil zelo počaščen, da je pogovor z njim spremljalo zborovsko petje, je najprej spregovoril o svoji rojstni dolini. Dolhar je odraščal na Trbižu v trijezični Kanalski dolini. Opcije v letih 1939-1942 s preselitvijo prebivalstva čez mejo so zadale hud udarec narodnostni raznolikosti doline. Danes je slovenščina v glavnem poznana med starejšimi Kanalčani, mladi se osnov jezika učijo na dragocenih jezikovnih tečajih. Še največ je slovenščina razširjena v Ukvah. Ob pomanjkanju slovenskih šol so zelo veliko delo za ohranjanje jezika opravili slovenski duhovniki. Kljub prizadevanjem sta tudi nemščina in furlanščina v dolini vse manj razširjeni. »Na Trbižu pravzaprav prevladuje neapeljsko narečje. Ljudje z juga so dejansko rešili tamkajšnjo tržnico in še marsikaj drugega.«

Gost večera je slovensko šolo obiskoval v Trstu. Odločitev za odhod od doma, ko je bil star 12 let, je bila očetova. Ljubezen do slovenščine in navdušenje za gorske vzpone mu je posredoval oče. Po opravljenem študiju medicine v Padovi, se je Dolhar uveljavil na številnih področjih. Bil je tudi univerzitetni profesor in član številnih odborov. S SPDT-jem je sodeloval pri začrtovanju vertikale. Kot avtor planinskih vodnikov si je prizadeval, da bi Slovenci spoznali zanimivosti in lepote zahodnega etničnega ozemlja.

V gore ob vsakem vremenu

Pogovor, ki ga je spremljalo predvajanje fotografij lepih Julijcev, je v nadaljevanju krenil v smer odkrivanja zdravilne moči gora, ki ponujajo tišino in mir. Gost večera se je spominjal, da je njegov oče s prijatelji, med katerimi je bil tigrovec Dorče Sardoč, zahajal v gore ob kakršnemkoli vremenu - tudi takrat, ko je lilo kot iz škafa. Beseda je tekla tudi o Juliusu Kugyu, ki se je pri vzponih posluževal krajevnih vodnikov in je s svojimi deli ponesel Julijce v svet. Gosta večera čudi, da nihče ne ponatisne Kugyevih del v slovenskem jeziku.

Na srečanju je Dolhar spregovoril tudi o svoji navezanosti na Kras, po katerem je rad pešačil, ko zaradi obveznosti ni mogel obiskati Kanalske doline. Na večeru, ki je potekal v sproščenem vzdušju, je dirigent zbora spomnil, da je ravno Dolharjeva knjiga (Vabilo v Julijce) pred desetletji botrovala k temu, da so se Doberdobci navdušili za zahodne Julijce. Odtlej že 40 let neprekinjeno prirejajo v Žabnicah letovanja in se odpravljajo na tamkajšnje vrhove.