Nasilje je vedno izbira in ni »le« konflikt

Ustrezna zaščita za ženske, ki utrpijo nasilje v družini, ne more mimo vprašanja moškega, ki je avtor nasilja. Ne le v strogo varnostnem smislu, ampak v globlji analizi o psiholoških mehanizmih in čustvih, ki nekoga privedejo do izbire za nasilje.

Tako bi lahko strnili začetno intuicijo, ki je pred približno 50 leti bila povod za prve programe za moške, ki želijo spremeniti svoje (nasilno) obnašanje do partnerk in/ali otrok. Od začetkov v Združenih državah Amerike so se v 90. letih podobni programi razširili v Evropo; v naslednjih letih so tudi ustanove, kot je OZN, nanje osredotočile svojo pozornost. Prvi tovrsten center v Italiji je bil ustanovljen leta 2009, v Furlaniji - Julijski krajini pa od leta 2016 deluje društvo Istrice.

Njen predsednik Pasquale Fiorente je skupaj s kolegico Agustino Zaka in referentko za družinske svetovalnice podjetja Asugi Marileno Francioso orisal delovanje teh programov v sklopu včerajšnjega srečanja festivala èStoria v Trgovskem domu.

Konflikt in nasilje nista isto

Društvo Istrice je prisotno v Vidmu in Pordenonu, v sodelovanju z raznimi partnerji pa so se prijavili in bili izbrani za evropski projekt, ki jim bo omogočil odprtje izpostave tudi v Gorici.

Fiorente je uvodoma razjasnil terminologijo, ki je vse prej kot postranskega pomena. Po njegovi izkušnji se namreč pogosto dogaja, da povzročitelji nasilja to opredeljujejo kot »konflikt«, ne pa nasilje. »Konflikti se dogajajo v vsakem paru, so nekaj naravnega. Z uporabo tega besedišča se te osebe skušajo oddaljiti od nasilja, gre pa za dve povsem različni stvari,« je poudaril Fiorente. Konflikt predpostavlja različne poglede glede določene zadeve, vpleteni osebi pa sta soglasno soudeleženi v dogodku. Nasilje, po drugi strani, je namerna uporaba fizične sile in prevlade, tudi v obliki grožnje, ki lahko povzroči poškodbe, smrt, psihološke posledice. »Lahko bi rekli, da ko govorimo o konfliktu je problem v različnem pogledu na neko stvar; ko se ukvarjamo z nasiljem, pa je problem druga oseba,« je sintetiziral Fiorente. Ker se pri društvu Istrice ukvarjajo z nasiljem v družini, je Fiorente še dodal, da ta tip nasilja temelji na predsodkih in stereotipih o ženskah.

Društvo Istrice torej skrbi za ozaveščanje javnosti, predvsem mladih, o omenjenih tematikah, osrednje dejavnosti pa zadevajo delo z moškimi, ki pristopijo k programom. »Nudimo jim štiri začetna srečanja, med katerimi delamo predvsem na motivaciji, brez katere res ne gre. Sledi 24 skupinskih srečanj (enkrat tedensko), nato pa še štiri srečanja po treh, šestih, devetih in dvanajstih mesecih. Skupno torej spremljamo te osebe za približno dve leti. Spremembe namreč terjajo čas,« je razložil Fiorente. Pozornost pri društvu Istrice dajejo – že v lastnem opisu – na izbiro, ki jo moški imajo, ko se odločijo za nasilje. »Če je to izbira, pomeni, da je odločitev njihova odgovornost; prav tako pa jim dopušča možnost, da se odločijo drugače in spremenijo svojo pot,« poudarja Fiorente. Prav tako je ključnega pomena poudarek na skupinskem delu, saj nasprotuje ideji, da je nasilje nekaj osebnega, kar mora ostati med domačimi stenami.