Na stropih palače odkrili njeno preteklost

Ko se je zrušil del stropa ene izmed sob (za vraževerne: bila je soba številka 17) v prvem nadstropju, se je Dežela odločila, da poskrbi za zavarovanje stropov celega nadstropja. Niso mogli predvidevati, da se bo med deli pokazala marsikatera sled preteklosti goriške palače Attems.

Kdor se je v zadnjih šestih mesecih popeljal mimo palače Attems Petzenstein, je gotovo opazil gradbene odre na zunanjosti in ob strani poslopja. Decembra so namreč oddali gradbišče, dela naj bi se predvidoma zaključila čez 14 dni, vendar bodo po vsej verjetnosti trajala še nekaj tednov. Projekt je pripravila naveza strokovnjakov pod vodstvom arhitektke Elise Trani. Z njo sodelujejo še arhitektka Alessandra Monorchio, restavrator Claudio Di Simone, inženir Renato Modolo in geolog Roberto Simonetti. Gradbena dela so oddali podjetju Lithos iz Benetk. Celoten projekt je vreden 232.420,80 evra. Arhitektka Trani, vodja gradbenih del, je včeraj razložila potek in izvor del. »Novembra 2018 se je v eni izmed sob zrušil del stropa. Ta dogodek je sprožil nekaj zaskrbljenosti glede stanja stropov v prvem nadstropju. To so seveda prostori, kjer običajno potekajo razstave in kjer se zbirajo ljudje, zaradi česar je treba nujno poskrbeti za varnost,« je povedala arhitektka.

Med najbolj zanimivimi odkritji je tisto, ki zadeva osrednjo dvorano v prvem nadstropju. Kot je razložil kustos Pokrajinskih muzejev Saša Quinzi, ki je sodeloval z navezo profesionalcev, so po odstranitvi ometa odkrili sledove tistega, kar je zgledal polkrožen okvir. Nadaljnje preiskave so pokazale, da je v resnici šlo za polkrožno obliko. »S pomočjo arhivskih fotografij smo odkrili, da je salon leta 1938, ko so tu uredili muzej osvoboditve in vojne, res na eni strani imel polkrožno obliko, približno na tričetrt sobe pa je po dolžini stal zid. Sledovi tega zidu so jasno vidni na stropu. Kasneje, verjetno v 50. letih, so na strop postavili okvir. Restavriranje je tudi v tem primeru prineslo presenečenje, saj smo odkrili, da okvir ni originalen iz 18. stoletja, temveč domnevno iz 50. let,« je razložil Quinzi.