Na ostrini meje se je v diamant izbrusila ideja o sožitju

Čeprav je slovenski kulturni praznik 8. februarja, sta Mestna občina Nova Gorica in Glasbena šola Nova Gorica v veliki dvorani Kulturnega doma že sinoči organizirali osrednjo občinsko slovesnost ob Prešernovem dnevu. Slavnostna govornica Vesna Humar, državna sekretarka v Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, je ob tej priložnosti poudarila, da se na območju Evropske prestolnice kulture 2025 krog umetnosti nikoli ni pretrgal, čeprav so tu ustvarjalci trpeli in krvaveli za svojo misel in svojo besedo, in na ostrini meje v diamant izbrusili idejo o sožitju.

Udeležence slovesnosti je uvodoma nagovoril novogoriški župan Samo Turel, za glasbeni program pa so poskrbeli učenci Glasbene šole Nova Gorica. Tako je bilo mogoče prisluhniti izbranim solistom, komornim skupinam in pihalnemu orkestru ter si ogledati baletne nastope. Vesna Humar, državna sekretarka v Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v svojem slavnostnem govoru orisala zgodovino narodnega, jezikovnega in kulturnega dostojanstva tukajšnjih ljudi in kulturnih ustvarjalcev, od tretjega slovenskega narodnega tabora leta 1868 na Veliki otavi pri Šempasu, do Simona Gregorčiča, Marija Kogoja, Lojzeta Bratuža in njegove žene Ljubke Šorli do Alexandra Gadžijeva, ki bo čez teden dni prejel nagrado Prešernovega sklada, dotaknila pa se je tudi dejstva, da bo Nova Gorica z Gorico leta 2025 Evropska prestolnica kulture. »Ker smo zaposleni s pripravami, ker nas je strah neuspehov, ker nas skrbijo ovire in zapleti, morda včasih pozabimo na to, kako čudovit je ta stavek: Nova Gorica bo z Gorico Evropska prestolnica kulture. Tu, kjer se krog umetnosti nikoli ni pretrgal, tu, kjer so ustvarjalci trpeli in krvaveli za svojo misel in svojo besedo, tu, kjer se je na ostrini meje v diamant izbrusila ideja o sožitju. Pred kavarnami, kjer je Slavko Furlan risal naslovnico Buldožerjeve prve plošče, pod bloki, med katerimi so rasli dekleta in fantje mesta mladih , nad zaklonišči, v katerih so njihove električne kitare naznanjale novo svobodo in jih je na odre pogumno postavljal pred kratkim preminuli dragi Borut Bašin. Tu bo središče evropske kulturne ustvarjalnosti: brezmejno, odprto, utemeljeno v univerzalnem humanizmu, usmerjeno v prihodnost,« je dejala.

Ko se bliža leto 2025, smo po njenih besedah zaposleni s še enim vprašanjem, namreč, ali se splača. »S tem seveda ni nič narobe. Dilema, ali smo dobili pošteno mero za naš denar, je ravno toliko del slovenske kulture kot to, da pozdravimo v planinah, čeprav človeka ne poznamo, da jemo govejo juho, čeprav je zunaj 35 stopinj v senci, in da pomagamo sosedu, čeprav nam gre na živce. Pomembno je le, da pri iskanju odgovora ne pozabimo na to, da so nam kulturni ustvarjalci od pevcev na Veliki Otavi, do sanjačev, ki so pisali pesmi v jarkih Soške fronte, od zavednih duhovnikov, ki so nam ohranili slovenski jezik do predrznih mladeničev, ki so v Tribuni izzivali jugoslovansko oblast in nam gradili sanje o sodobni državi, da so nam ti dekleta in fantje, moški in ženske že tisočkrat izplačali glavnico in obresti,« je izpostavila. Obenem je opozorila, da se splača, »zaradi novih delovnih mest, ker kultura ustvarja gospodarstvo prihodnosti, ker nas umetnost postavlja na zemljevid in ustvarja možnosti za prodor v globalni družbi, ker bo evropska prestolnica k nam na planinski pohod, sosedsko druženje in govejo juho privabila ljudi iz Amsterdama, Rima in Berlina«. A po mnenju Humarjeve se splača tudi oziroma predvsem zato, ker je med mladimi glasbeniki, ki so sinoči ustvarjali program v Kulturnem domu Nova Gorica morda naslednji Gadžijev, morda novi Kogoj ali Kosoveli in Komeli, Bevki in Kosmači.