Prijava
Sestanek v županovi pisarni(
)
Prihod v mestno hišo(
)
V dar je prejel kopijo miniaturne Božanske komedije(
)
Prodi s Tatjano Rojc
Po 20 letih sta se spet srečala z Vittoriom Brancatijem(
)
V spominsko knjigo občine je Prodi zapisal, da se vedno rad vrača v Gorico(
)
Obisk Feiglove knjižnice(
)
Dark Theme
»Delati je treba na tem, da se vrnemo v normalnost, saj je dobro delovala,« je prepričan Romano Prodi, nekdanji predsednik Evropske komisije in italijanske vlade, ki ga podaljšanje nadzora na meji med Italijo in Slovenijo, h kateremu se nagiba italijanska vlada, ne navdušuje.
Nadaljnja zamrznitev schengna je bila ena od točk, ki so se jih dotaknili na današnjem srečanju v goriški mestni hiši, kjer je župan Rodolfo Ziberna ob Prodiju gostil še senatorko Tatjano Rojc, deželnega odbornika Sebastiana Callarija, deželnega tajnika SKGZ Livia Semoliča in Roberta Antonioneja, sedanjega generalnega sekretarja Srednjeevropske pobude, ki je leta 2004 kot državni sekretar pri zunanjem ministrstvu zastopal Italijo na trgu med Goricama ob vstopu Slovenije v EU.
»Iz simbolnega vidika je pomembno, da se vrnemo k popolnemu odprtju meje. Ne morem si predstavljati, da bi v času, ko bosta Gorici Evropska prestolnica kulture, ustavljali ljudi na meji in jih spraševali: kdo ste pa vi?« je dejal Prodi in izpostavil, da gre pri odločitvi o obmejnem nadzoru za »posledice notranjepolitičnih razmer«. Na to temo ga je med sestankom izzvala senatorka Rojc, ki svari pred postavljanjem novih zidov. »To je nekaj, kar ne sme biti na dnevnem redu dveh držav, ki sta vzpostavili sodelovanje ter prijateljski in solidarni odnos,« je poudarila.
Na srečanju je bil govor tudi o simbolni moči dveh Goric, ki s svojim zgledom dokazujeta, da je mogoče zgodovinske konflikte premoščati in da je padec meje prinesel veliko pozitivnega. Drugega dela sprejema v beli dvorani mestne hiše so se udeležili še drugi gostje. Med njimi so bili goriški prefekt Raffaele Ricciardi, direktorici EZTS GO in Zavoda GO! 2025 Romina Kocina in Mija Lorbek ter Vittorio Brancati, ki se je spomnil dogajanja v letu 2004, ko je bil goriški župan.
Za ideje in tudi za obisk se je Prodiju zahvalil župan Ziberna. Daroval mu je kopijo miniaturne Božanske komedije, ki jo je leta 1888 izdelal goriški tiskar Cossovel. Prodi je pred odhodom v protokolarno knjigo občine med drugim napisal, da se vedno rad vrača v Gorico. »Ob obletnici Schumanove deklaracije se spomnimo vsega, kar so naši očetje naredili za nas, in skušajmo prav toliko narediti za naše otroke,« je zaključil.
Semolič, ki je bil soorganizator srečanja na županstvu, je nato pospremil Prodija še na ogled Trgovskega doma. O Feiglovi knjižnici in njeni vlogi ter zgodovini palače mu je ob tajniku SKGZ spregovorila direktorica Narodne in študijske knjižnice, Luisa Gergolet.
