Mipot cilja na 30-odstotni porast prometa

V krminskem podjetju Mipot letos praznujejo petdesetletnico delovanja s ciljem, da bi povečali promet v primerjavi s prejšnjimi leti in da bi bili s svojimi izdelki - radiofrekvenčnimi moduli - še bolj prisotni na raznih tujih trgih.

»V zadnjih letih smo imeli približno deset milijonov evrov letnega prometa, medtem ko letos ciljamo na njegov tridesetodstotni porast,« poudarja generalni direktor Ivo Emili, ki se je na Mipotu zaposlil pred dvaindvajsetimi leti. »Začel sem v razvojnem oddelku, nakar sem postal njegov vodja. Zatem sem vodil proizvodnjo in na koncu sem bil imenovan še za direktorja,« Emili opisuje svojo poklicno pot znotraj krminskega podjetja, ki posluje na področju visokotehnološke proizvodnje industrijske in profesionalne elektronike.

Začeli z mini potenciometri

Trenutno je na Mipotu zaposlenih 70 uslužbencev, sicer je podjetje v lasti KB delniške družbe. »Podjetje Mipot so ustanovili leta 1973 v Krminu pri Gorici kot izraz organiziranega gospodarstva Slovencev v Italiji z željo, da se tudi zamejci preizkusimo v industrijskih dejavnostih. Za prvi izdelek je bila odkupljena licenca za proizvodnjo mini potenciometrov od ljubljanskega inštituta IEVT (Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko), od tega tudi ime Mipot (Mini potenciometer). Po prvem letu poslovanja v središču Krmina so dobili zemljišče v krminski industrijski coni, kjer so zgradili prvo proizvodnje halo, od takrat so se proizvodni prostori večali in dosegli leta 2008 površino 4.851 kvadratnih metrov,« pojasnjuje Emili.

Po prvih letih poslovanja se je delovanje obogatilo z novimi produkti in novimi tehnologijami, kot so debelo plastna in tankoplastna tiskana vezja, po letu 1990 so ponudbo razširili na radiofrekvenčne module, ki so še danes glavni Mipotov proizvod.

Od senzorjev do števcev

»Radiofrekvenčni moduli omogočajo napravam, da se povežejo med sabo. Kot primer lahko omenim vodne števce in alarmne naprave. Radiofrekvenčni moduli so vse bolj razširjeni tudi v domotiki, saj zagotavljajo, da se gospodinjski stroji in naprave ‘pogovarjajo’ med sabo,« pravi Emili in razlaga, da tehnologija, ki jo Mipot ponuja, zanimiva tudi za t.i. Smart city storitve, ki zadevajo promet, javne prevoze in najrazličnejše druge vidike življenja v mestih. »Radiofrekvenčne module uporabljajo tudi v kmetijstvu. Danes si kmetje lahko pomagajo s senzorji, ki merijo vlažnost zemlje in ki so povezani z napravami za namakanje,« pravi Emili. Po njegovih besedah poslovanje na Mipotu poteka po treh tirnicah.

»Na Mipotu sami razvijamo proizvode v svojem razvojnem oddelku in jih potem tržimo pod svojo blagovno znamko. Naš trg je večinoma Italija, vendar smo prisotni tudi v Evropi in ZDA in se želimo širiti tudi po svetu. Drugi del poslovanja zadeva proizvodnjo elektronskih vezij po naročilu kupcev. Zadnje čase zelo dobro poslujemo s podjetij, ki se ukvarjajo s plinom oz. nafto, na primer pri proizvodnji raznih vrst senzorjev,« pravi Emili in razlaga, da je tretji del poslovanja »miks« med prvima dvema.

»Z znanjem, ki ga imamo na področju radiofrekvenčne tehnologije, v izdelke kupcev vgradimo svoja vezja,« pojasnjuje naš sogovornik in kot primer zelo uspešnega proizvoda omenja vodni števec, ki upraviteljem vodovodne infrastrukture med drugim omogoča, da lahko spremljajo porabo posameznih uporabnikov in jim zatem zaračunajo ustrezno vodarino.

Težave zaradi pandemije

Pandemija je po besedah našega sogovornika v elektronskem sektorju povzročila kar nekaj težav. Proizvodnja je leta 2020 povsod po svetu zastala, nakar je bilo povpraševanje po elektronskih proizvodih tako veliko, da je na svetovnem tržišču prišlo do pomanjkanja čipov in polprevodnikov. Podjetja, med katerimi je bil seveda tudi Mipot, so se znašla s številnimi naročili, vendar so imela težave pri nabavi sestavnih delov za svoje proizvode.

»Šele v začetku letošnjega leta so se razmere normalizirale,« pravi Emili in pojasnjuje, da je lani zelo velike težave povzročil tudi porast cene energentov, zaradi česar so na Mipotu pripravili plan, na podlagi katerega so z raznimi ukrepi uspeli znižati porabo električne energije za dvajset odstotkov. Poslovanje v letošnjem letu je bilo doslej uspešno, zato predvidevajo, da se bo promet v primerjavi s prejšnjimi leti povečal za približno tretjino, kar je ob pol stoletnem jubileju kakorkoli dober razlog za zadovoljstvo.