Kultni intermezzo v čezmejnem duhu

Dober igralec izstopa tudi v stranski vlogi in lahko celo zasenči protagonista. Nekaj podobnega se je zgodilo komično-sentimentalni komorni operi »La serva padrona« (Služkinja gospodarica) Giovannija Battiste Pergolesija. Premiero je doživela leta 1733 in je kot vsi »intermezzi« služila specifičnemu namenu: predstavljala je »oddih« med dejanji resne opere. Navidezno nepretenciozno delo pa je odprlo nova obzorja v zgodovini operne glasbe; predstavljalo je preobrat z mednarodnim obsegom (okrog njega se je v Franciji vnela odmevna debata o bodočnosti opere). Po skoraj treh stoletjih je uglasbitev zgodbe o družbenem vzponu prebrisane služkinje še vedno priljubljena na odrih opernih gledališč, kot tudi v koncertnih dvoranah, saj je njena razsežnost (tudi na področju zasedbe in uprizoritvenih zahtev) dostopna širšemu krogu izvajalcev in predvsem organizatorjev.

Kultni intermezzo bo v petek, 27. oktobra, ob 20.30 zaživel na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž v sodelovanju in po zamisli Glasbenega društva Musica nucis in v čezmejnem duhu. Sodeloval bo namreč komorni orkester Go! Borderless, ki ga sestavljajo slovenski in italijanski instrumentalisti. Koncertna mojstrica bo baročna violinistka Mojca Jerman in historična izvajalska praksa bo vodilo instrumentalistov (čeprav bodo igrali na moderna glasbila).

V glavnih vlogah Uberta in Serpine bosta pela slovenska sopranistka Rebeka Pregelj in argentinski baritonist Lucas Somoza Osterc. Nemo vlogo služabnika bo odigral Matic Stocca. Režijo podpisuje debitantka na tem področju Tatjana Peršuh, glasbeno vodstvo pa je prevzela čembalistka Eva Dolinšek, ki nam je o tem projektu povedala: »Z društvom Musica nucis prirejamo koncerte baročne glasbe in mojstrske tečaje. Postavitev opere je eden naših prvih večjih projektov. Odločili smo se za uprizoritev z elementi baročne in moderne opere v smislu, da bo stilizirana, ne pa modernizirana. Orkester bo na odru. Dodala sem dve uverturi na začetku prvega in drugega dejanja: v prvem primeru gre za simfonijo sodobnika Adolfa Hasseja, drugo pa sem črpala iz Pergolesijeve komične opere Lo frate ‘nnamorato«Umetniška vodja celotnega projekta nam je tudi razkrila, da je izbira intermezza neposredno vezana na zgodovino Gorice: »Zamisel je nastala, ko sem dobila v roke literaturo o Gorici v baročnem času. Mesto se je ponašalo z zelo razgibanim kulturnim, glasbeno-gledališkim življenjem. Priromale so tudi odmevnejše evropske novitete in med temi je bila La serva padrona. Uprizorili so jo leta 1742 v gledališču, ki ga je dal zgraditi grof Bandeau.«