Jadranski bračič izginja zaradi podnebnih sprememb

Jadranski bračič, makroalga z latinskim imenom Fucus virsoides, izginja zaradi podnebnih sprememb. Okoljski znanstvenik Vinko Bandelj z Nacionalnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko - OGS v Trstu pojasnjuje, da gre za relikt ledene dobe, ki se je na območju Sredozemlja ohranil edino v Jadranskem morju, medtem ko so vsi njegovi bližnji »sorodniki« razširjeni v Atlantskem oceanu in Severnemu morju. Ravno segrevanje Jadranskega morja (in sploh Sredozemskega morja) iz zadnjih let bo po vsej verjetnosti zanj usodno, tako da bi lahko postal prva morska vrsta, za katero bo mogoče z gotovostjo trditi, da je izumrla zaradi podnebnih sprememb.

»Nekoč je bil jadranski bračič razširjen po celem Jadranskem morju in še predvsem na njegovi severni in vzhodni obali, saj gre za vrsto makroalge, ki živi na trdem substratu, predvsem na skali, tako da ga ni na italijanski obali, ki je večinoma peščena. Poudariti velja, da gre za endemit; razširjen je le v Jadranskem morju, saj gre verjetno za relikt iz ledene dobe. Vsi njegovi sorodniki so v Atlantiku in v Severnem morju, kjer je voda hladnejša. Ko je Sredozemsko morje ostalo ločeno od Atlantskega ocena, je bračič ostal ujet v tem območju in se je zatem ohranil samo v Jadranskem morju,«pravi Bandelj in pojasnjuje, da se Jadransko morje ravno v naših krajih najbolj zajeda v evropsko celino, poleg tega sta njegovi severna in vzhodna obala najbolj podvrženi burji in pozimi nizkim temperaturam.

Populacija zelo hitro upada

»V zadnjih letih opažamo, da populacija jadranskega bračiča hitro upada. Pred časom ni bilo niti ene študije, ki bi bila posvečena jadranskemu bračiču, ki bi zaobjela celo Jadransko morje; tudi zaradi tega vrsta ni bila uradno zaščitena. Leta 2021 sem predlagal, naj se na inštitutu OGS skupaj z Univerzo v Trstu zavzamemo za financiranje doktorata, ki bi bil posvečen raziskovanju jadranskega bračiča. Zamisel je bila sprejeta, tako da smo dobili doktorantko. Francozinja Emmanuelle Descourviéres se je pred tremi leti lotila raziskovalnega dela v sodelovanju z inštitutom OGSin Univerzo v Trstu. Raziskovala je različne vidike te alge, in sicer tako v naravi kot v laboratoriju,«razlaga Bandelj. Emmanuelle Descourviéres je svoj doktorat formalno zaključila konec oktobra, marca oz. aprila ga bo zagovarjala.

»Pri raziskovalnem delu smo se povezali z ostalimi raziskovalci, ki se ukvarjajo z jadranskim bračičem v Benetkah, na biološki morski postaji Piran, v Hrvaški in Črni gori. Z raziskovalci v Albaniji, ki velja za najjužnejšo točko, kjer je bil razširjen jadranski bračič, se nismo uspeli povezati, sicer smo kakorkoli uspeli pridobiti nekaj podatkov, ki zadevajo tudi albansko obalo,«razlaga Bandelj, po katerem so skupaj s francosko doktorantko ugotovili, da jadranski bračič povsod izumira.

»V večini lokacij, kjer je bil prisoten pred 20, 30 leti, je izginil oz. se je njegova populacija zreducirala. Mogoče je kakšna populacija, ki je ne poznamo, še razširjena na Hrvaškem, kjer je obala tako dolga, da ni mogoče opraviti nekega sistematičnega pregleda. Za kraje, kjer vemo, da je vrsta prisotna oz. imamo podatke za njeno razširjenost v preteklosti, pa smo ugotovili, da je povsod izginila oz. doživela veliko nazadovanje. V Sloveniji je popolnoma izginila do leta 2015. VItaliji je še prisotna v Marini Julii in ponekod v Beneški laguni, vendar dosti manj kot v preteklosti. Nekoč je bila povsod razširjena tudi na Tržaškem. Mnogi se spominjajo, kako so se v otroških letih z bračičem igrali, kako so pokali njegove mešičke, ki so v resnici reproduktivni organi te makroalge,« razlaga Bandelj, ki je zaskrbljen tudi zaradi izginjanja morskih trav iz Tržaškega zaliva.

V regresiji tudi morski trave

»Velik travnik cimodoceje imamo pred Gradežem, medtem ko je edini travnik pozejdonke ostal med Izolo in Koprom,« pravi naš sogovornik in opozarja, da morske trave in makroalge ustvarjajo habitate za druge organizme, ki med njimi dobijo zatočišče in hrano; poleg tega s fotosintezo vsrkajo velike količine ogljikovega dioksida iz atmosfere, s čimer bistveno pripomorejo k zmanjšanju negativnih učinkov prekomernih izpustov človekovih dejavnosti.

»Da poleg jadranskega bračiča izginjajo tudi morske trave in druge vrste, ni nikakor pozitivno. Gre pač za znak, da se nekaj dogaja. Sicer ni prav jasno, ali vse makroalge in morske trave izginjajo iz istih razlogov, kakorkoli v zadnjih 20, 30 letih lahko za Tržaški zaliv že govorimo o dezertifikaciji obalnih trdih substratov,« pravi Vinko Bandelj, po katerem bo jadranski bračič zelo verjetno prva morska vrsta oz. makroalga, za katero bomo lahko z gotovostjo trdili, da je izumrla zaradi podnebnih sprememb. »Jadranski bračič je pač ledenodobni relikt, prilagojen na določene podnebne razmere z mrzlimi zimami in nizkimi temperaturami zraka. Raste v bibavičnem pasu in mu je koristno biti izpostavljen zraku, saj verjetno lahko na suhem sintetizira hitreje kot v vodi,« pravi Vinko Bandelj in poudarja, da ravnokar pripravljajo strokovni članek, v katerem utemeljujejo, da bo za jadranskega bračiča povišana temperatura Jadranskega morja glavni faktor, ki ga bo pripeljal do izumrtja. »Z drugim strokovnim člankom smo znanstveniki, ki se posvečamo raziskovanju jadranskega bračiča, že zahtevali, naj se vključi na rdeči seznam svetovne zveze za varstvo narave IUCN, na katerem so vrste, ki jim grozi izumrtje,«pravi Bandelj, po katerem bi lahko bračiču pomagali z repopulacijo. Emmanuelle Descourviéres je v laboratoriju prof. Annalise Fallace vzgojila jadranski bračič, vendar poskusi repupolacije v Miramaru, Piranu in Miljah niso bili uspešni. Po mnenju našega sogovornika bi v prihodnosti morali pripraviti večji načrt repopulacije, hkrati bi bilo treba poskrbeti za konzervacijo »ex situ«. Jadranski bračič bi morali vzgajati v akvarijih, podobno kot delajo živalski vrtovi za določene kopenske vrste, ki jih zatem spustijo v naravo. Povezati bi se morali z akvariji v Trstu, Piranu, Rovinju in drugih krajih, da bi vrsto ohranili in nato spet vnesli v naravo. Ker so podnebne spremembe vzrok za izginjanje vrste, izgledi za ponovno naselitev sicer niso najboljši. Če bi se trend čez 100 ali 150 let obrnil in bi se vrnili v normalne klimatske pogoje, bi se jadranski bračič iz akvarijev lahko vrnil v morje, medtem ko v današnjih pogojih, žal, nima možnosti, da bi si opomogel.