Iz požganih oljk že poganja novo življenje

Med letošnjim poletjem so doživele še en uničujoč požar, vendar njihovi poganjki že naznanjajo, da bodo na strmih pobočjih Kremenjaka med Jamljami, Komarjami in Selami na Krasu tudi v prihodnosti še vedno rastle oljke. O njih smo pisali novembra 2020, ko so bile polne malih temnih sadežev, na podlagi katerih so nam izvedenci povedali, da najverjetneje gre za sorto drobnica oz. črnica. Po vsej verjetnosti gre za potomke nekdanjih nasadov, ki so jih posadili pred več stoletji.

Raziskovalec krajevne zgodovine in toponomastike Vlado Klemše je v svoji knjigi Krajevna imena in priimki na doberdobskem Krasu, ki so jo izdali ob 100-letnici Zadružne banke Doberdob in Sovodnje leta 2008, zapisal, da v Franciscejskem katastru (1818-1819) ni zaslediti podatkov o gojenju oljk in pridelovanju oljčnega olja pri Jamljah, čeprav so bili zagotovo v kraju manjši nasadi ali vsaj skupine oljčnih dreves. O tem pričata tudi dve še danes ohranjeni ledinski imeni, navedeni tudi v Franciscejskem katastru. Domačini imenujejo območje med Jamljami in Komarjami V oljkah, sicer se je nad Komarjami ohranilo tudi ime Pod oljkami, medtem ko je v Franciscejskem katastru zapisano ime Pod Duolki. Na drugi strani vasi v smeri Bonet je ravno tako del pobočja poimenovan z imenom V oljkah, v tem primeru je v Franciscejskem katastru zapisano ime Uolka nad jesaro, saj se območje nahaja nad Doberdobskim jezerom.

Od kdaj so v Jamljah uspevale oljke, ni točnih podatkov. Najbolj verjetna domneva je, da so se z oljkarstvom začeli ukvarjati kmalu po poselitvi tega dela Krasa. Na pobočjih Varde nad Doberdobskim jezerom so se do današnjih dni ohranile posamezne oljke, ki so jih ostala drevesa skoraj popolnoma zarasla, medtem ko jih je bilo na Kremenjaku med Jamljami, Komarjami in Seli na Krasu kar nekaj, vendar jih je julija popolnoma uničil požar. Na pobočjih Kremenjaka so ognjeni zublji povzročili ogromno škodo, saj se je s pomočjo vetra ogenj razširil tudi na krošnje dreves. Od nekaterih oljk je tako ostalo le nekaj zoglenelih vej, drugim je ogenj očrnil debla, medtem ko je listje porumenelo.

Po agustvoskih padavinah so na pogoriščih na Krasu začeli poganjati prvi grmi in drevesa. Iz čokov hrastov in jesenov se ponekod dvigajo že trideset centimetrov visoki poganjki, podobno velja tudi za oljke nad Komarjami. Tudi iz najbolj zoglenelih čokov že poganja novo življenje. Verjetno bi bilo treba požgana debla in veje odžagati in poganjke razredčiti, da bi oljke še hitreje okrevale, sicer gre pričakovati, da zanje ne bo nihče poskrbel, temveč bodo same od sebe ponovno zrastle, kot se je zgodilo leta 2003. Takratni požar se je razplamtel ravno pri Komarjah in se zatem razširil proti vrhu Kremenjaka. Tudi tokrat je bilo podobno, čeprav je bil požar po razsežnosti precej večji in uničujoč.