Islandski gostje niso hoteli z dreves ...

Po lanski slabi se letos obeta nadpovprečna letina češenj, so veseli briški pridelovalci tega zgodnjega sadja. Za sorte, ki zorijo v teh dneh, sicer vremenski pogoji niso bili idealni: po marčevski in aprilski suši, zaradi katere so ti plodovi bolj drobni, jih je zadnje dni oklestil veter. Sorte, ki pa bodo zorele v prihodnjih dneh in bodo »nared« do vikenda, ko bodo v Goriških Brdih pripravili tradicionalni praznik češenj, pa obetajo najboljše plodove. Cena za kilogram v prodaji na domu se giblje med 5 in 6 evri.

Po dveh letih, ki jih je zaznamoval novi koronavirus, se tudi prodaja briškega sadja vrača na ustaljene poti. Med pandemijo, ko so veljali različni omejitveni ukrepi, so morali namreč tudi sadjarji pokazati svojo iznajdljivost. »Sedaj ko se obeta normalna sezona, bomo spet prodajali na domovih, kjer se prodaja povečuje,« pravi sadjar Matej Drnovšček, ki ugotavlja, da je v letošnjem letu precej upadla cestna prodaja. Prodaja na debelo je po njegovih besedah na tistem koncu slabo urejena. Že pred pandemijo se je veliko pridelovalcev usmerilo na spletno prodajo, kar se je ob razmerah, ki so krojile naš vsakdan zadnji dve leti, obrestovalo. Letos naj bi na hektar pridelali deset ton češenj, kar je več kot ob običajnih letinah.

Zanimivega koncepta so si domislili na kmetiji Vonj poletja v Vedrijanu. Kupcem ponujajo možnost, da si pridejo češnje sami nabrati in obenem uživajo v tem opravilu, ki je za marsikoga pravo doživetje, njim pa prihranijo čas. Ceno kilograma češenj v tem primeru razpolovijo. »Če si kupci češnje naberejo sami, plačajo tri evre za kilogram,« pravi Mirjam Marinič z omenjene kmetije. K njim prihajajo posamezniki in družine iz vse Slovenije, pa tudi iz tujine. Te dni so imeli goste iz Islandije, ki je najmanj gozdnata država v Evropi. »Zanje je bil fenomen že to, da plezajo po drevesu in da lahko sami obirajo češnje. Kljub burji in dežju enostavno niso hoteli z dreves,« pravi Mariničeva.

Kupce sicer beležijo iz vse Slovenije in mnogi se redno vračajo. Manj pa je italijanskih. Eden od razlogov je izenačenje cen goriv, zato je italijanskih kupcev, ki so prihajali na bencinske črpalke in spotoma zavili tudi na kakšno kmetijo, občutno manj. »Tudi z vidika turizma so italijanski gostje veliko bolj zadržani kot drugi tujci, zelo zelo počasi se vračajo, covid je naredil svoje. Po drugi strani pa beležimo velik porast Belgijcev, Nemcev in Avstrijcev,« dodaja Tina Novak Samec iz briškega Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport.