EPK 2025: pridobitev kadrov ključna za uresničevanje programa

»Danes je razlog za veliko veselje – čezmejni javnosti predstavljamo tri izjemne profesionalce, osebe, ki bodo poosebljale uresničevanje Evropske prestolnice kulture, našo zelo močno vizijo prihodnosti, ki je ne le čezmejen EPK, ampak prestolnica čezmejne regije, in ki nakazuje nadaljevanje evropske integracije,« je včeraj na Trgu Evrope / Transalpina poudaril novogoriški župan Klemen Miklavič. Tam se je dopoldan odvijala skupna predstavitev priprav na leto naslova in načrtov obeh institucij, ki sta pred kratkim dobili novo vodstvo: Kaja Širok je direktorica Javnega zavoda GO! 2025, Romina Kocina bo maja prevzela vajeti Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO, tretji iz ekipe strokovnjakov, ki jih je včeraj izpostavil Miklavič, pa je Paolo Petiziol, ki je že nekaj časa predsednik skupščine EZTS GO. Popoldan se je na Trgu Evrope odvijal Info dan projekta EPK 2025.

Da gre za zgodovinski trenutek, ko imata ključna akterja, EZTS GO in Javni zavod GO! 2025 novi vodstvi, je izpostavil tudi goriški župan Rodolfo Ziberna. Obenem pa je dodal, da gre zahvala tudi vsem tistim, ki so predhodno delali na obeh strukturah, da je do tega trenutka sploh prišlo. »V času, odkar smo pridobili status EPK, srečujemo v mednarodnem prostoru veliko ljudi, ki v nas vidijo up za osvetlitev tistega, kar bi se moralo dogajati na vseh mejnih območjih v Evropi, kjer se srečujejo različne kulture in jeziki,« je dejal Miklavič in o Kaji Širok, Romini Kocina in Paolu Petiziolu povedal: »Imamo sanjsko ekipo, cvetober profesionalcev. Če se lahko izrazim v novogoriškem »casinojevskem« jeziku: imamo poker figur, ki jim lahko zaupamo in verjamemo, da bodo zmogli uresničevati to našo vizijo, ki je tako brezčasna. To kar bo narejeno v teh treh letih, pomeni ključno intonacijo za naslednja desetletja, prihodnost ljudi, delovna mesta, atraktivnost tega območja. Bruselj potrebuje takšne zglede!«

»Srečanje z Matero je pokazalo, da se vsak evro, ki ga investiramo na to območje, povrne s 15 evri do 20 evri. Torej bomo lahko za vsak milijon evrov, ki ga bomo investirali na to območje obeh mest, dobili povrnjeno v 15 do 20 milijonih evrov. Evropska prestolnica kulture je torej velikega pomena ne samo s kulturnega vidika, ampak tudi ekonomskega,« je pristavil Ziberna.Najpomembnejši korak, ki ga mora v kratkem storiti novoustanovljeni Javni zavod GO! 2025, je reševanje kadrovske podhranjenosti. Trenutno je na zavodu, ki je nastal konec lanskega leta in aktivno deluje od letošnjega, zaposlena samo direktorica Kaja Širok, pogodbeno pa zanj delata še Neda Rusjan Bric in Anka Madon. Včeraj se je sicer zaključilo prvih pet razpisov za delovna mesta, v kratkem bosta odprta še dva – za oba pomočnika direktorja. Do konca leta bo zavod imel 13 zaposlenih, v končnem številu pa naj bi jih bilo ključnega leta 2025 okoli 50. Enako končno število zaposlenih se obeta še na Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje EZTS GO, kjer jih je sedaj devet. Tako bi po zgledu Matere dosegli okoli sto zaposlenih. To italijansko mesto je Evropsko prestolnico kulture gostilo leta 2019 in velja za primer dobre prakse. Člani ožje ekipe so se minule dni mudili na obisku v obeh Goricah.

Pridobitev kadrov je torej ključna točka za uresničevanje zastavljenega programa, na podlagi katerega je Nova Gorica v partnerstvu z Gorico osvojila naslov EPK 2025. V letošnjem letu bodo odprti tudi razpisi za sodelovanje na umetniškem področju za programe v naslednjih letih. Direktorica Širok poudarja, da je ključna besedna zveza, ki zaznamuje celoten projekt, »vsi skupaj« oziroma »participacija«, saj računajo na sodelovanje širokega kroga javnosti. »Gre za našo skupno zavezo, gre za zavezo solidarnosti, medsebojnega spoštovanja v našem multikukturnem območju. Gre za drugačen primer evropske prestolnice kulture, ki želi pokazati nekaj več. Vsaka je posebna, nobena ni enaka drugi. V našem primeru je ravno ta zaveza čezmejnemu prostoru, multikulturnosti in dediščini tega prostora, če gledamo z vidika preteklosti in obenem v oziru na prihodnost, naša moč, da lahko skupaj participativno in solidarno postanemo nov vzorčni primer evropskih prestolnic, ki ne temeljijo več samo na nacionalnih zgodbah, ampak jih presežejo. Tako se poleg državne vpnejo tudi v mednarodno okolje,« poudarja Kaja Širok.

Za izvedbo EPK je sicer iz javnega sektorja skupno predvidenih 21 milijonov evrov – poleg omenjenih državnih 10, bo mesto primaknilo pet milijonov, čezmejna regija (Furlanija - Julijska krajina in 13 severnoprimorskih občin) 4,5 milijona, Evropska unija pa poldrugi milijon. Pogodba z Ministrstvom za kulturo za letošnje financiranje v višini milijona evrov sicer še ni podpisana.Državnih deset milijonov, ki bodo namenjeni za plače zaposlenih in za program, pa, se strinja Miklavič, ne bo dovolj. »Če ta država hoče videti velik preboj v smislu EPK, ki je državni projekt, bo sledila zgledu Matere in Republike Italije, ki je v tem primeru projekt izdatno financirala. Velik del kulturnega proračuna je namenila Materi. S tem je dosegla to, da je iz kraja, ki je bil sramota Italije, zapuščen, zanemarjen in nerazvit, naredila kulturno turistično atrakcijo z izjemnimi rezultati,« poudarja Miklavič, ki meni, da bi za investicije v novogoriškem primeru potrebovali vsaj še 10 milijonov. V tem primeru bi naredili EPK, »o katerem se bo govorilo po vsej Evropi in ki bo začrtala prostorsko, gospodarsko in kulturni razvoj naših krajev za naslednjih 20, 30 let in bi imela vpliv na razvojni cikel širšega čezmejnega območja«, meni župan.

Ključna infrastrukturna vlaganja se obetajo na območju Trga Evrope in železniške postaje ter bodočega Epicentra. »Smo pred tem, da imamo na mizi idejni načrt in da gremo v projektiranje in izvedbo,« je o zadevi povedal župan. Več pa bo znanega na javni razgrnitvi projekta v četrtek ob 17. uri v veliki sejni dvorani novogoriške mestne hiše.Romina Kocina, ki velja za izvedenko za evropske projekte in čezmejno sodelovanje, bo vajeti EZTS GO poprijela s 1. majem. »Res je čast biti del te ekipe. Prišla sem kot zadnja, a sem zelo počaščena, da vstopam v to delovno skupino,« je povedala včeraj in napovedala še več srečanj na terenu z različnimi javnostmi, medtem ko Paolo Petiziol dodaja, da si bo še posebej prizadeval, da leta 2025 Nova Gorica in Gorica postaneta trajna Evropska prestolnica kulture za celotno srednjo Evropo.»Da to postane sedež celotne srednjeevropske kulture. In to permanentno, na tem trgu, med tema mestoma, ki se ponovno združujeta. To je velik izziv, ampak veste, majhnih izzivov nisem nikoli preveč resno jemal,« je nakazal svojo veliko zavezo projektu in dodal: »Nihče v Evropi si ni še zadal tako obsežnega cilja. Za mano stoji mlada, odločna in močno motivirana ekipa«.