Festival èStoria je v nedeljo sklenil jubilejno 20. izvedbo. Vodja Adriano Ossola se veseli uspeha. Na 200 dogodkih je sodelovalo 350 gostov in 30.000 poslušalcev. Še večji je bil odziv na spletnih prenosih, kjer so našteli skoraj pol milijona stikov. Zaradi prenove Ljudskega vrta letos niso mogli postaviti tradicionalnih šotorov, kljub razpršitvi po mestu pa so bila skoraj vsa prizorišča polna.
Organizatorji so že določili temo naslednjega festivala. Letošnje Datume bodo nasledila Mesta, s čemer želijo v okviru praznovanj ob Evropski prestolnici kulture 2025 izpostaviti vlogo Gorice in Nove Gorice ter mest kot prizorišč zgodovine človeštva.
Eno najbolj obiskanih srečanj je bilo posvečeno 7. oktobru 2023, napadu Hamasa na Izrael in maščevanju nad Gazo, ki še traja. Soočenje treh govornikov in odzivi publike so pokazali, kako to dogajanje razdvaja javnost. Novinar Marco Travaglio je s kritikami Izraelu in zahodnemu imperializmu požel bučne aplavze, novinar Federico Rampini je z zagovorom ameriške imperialne logike požel aplavze nekaj »navijačev«, a pustil večino dokaj hladno, izraelski zgodovinar Benny Morris pa je z nekaj spornimi trditvami izzval žvižganje in glasno neodobravanje.
Prav Morris je nehote bil živ dokaz, kako globoko se je travma 7. oktobra zarezala v izraelsko javnost. Sam sodi med izraelske zgodovinarje t. i. novega vala, ki so pred tremi desetletji odprli pogled tudi na dotlej zanikano palestinsko stvarnost. Benjamina Netanhajuja ima za skorumpiranega in nesposobnega. Ob vsem tem pa je zaostritev konflikta tudi njemu zameglila pogled. Publiko je razdražil zlasti z negacionističnim pristopom do masakra v Gazi. Izjavil je, da je žrtev za polovico manj od 35.000 in da je med njimi veliko borcev Hamasa, da izraelska vojska ne cilja na civiliste, ampak le na teroriste in da je število mrtvih in pohabljenih žensk in otrok neizbežna cena za varnost Izraela.
Sporne so bile tudi trditve glede antisemitizma, češ da so mnogi tudi v krščanskem svetu praznovali ob masakru 7. oktobra. Travaglio je malo prej izjavil prav nasprotno. Hamasov napad je izzval val solidarnosti do Izraelcev, kakršnega še ni bilo, skrajno desna vlada pa je z nerazsodnim napadom na Gazo zapravila ta kapital empatije in si nakopala upravičeno obsodbo omikanega sveta. K temu so žal prispevale tudi mnoge judovske skupnosti pri nas, ki so se povsem nekritično postavile na stran izraelske vlade. S tem krepijo antisemitizem, medtem ko je treba jasno razlikovati judovsko nacijo od sionistične ideologije, zlasti v njeni skrajni suprematistični varianti, ki je na oblasti v Izraelu.
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.