Prijava
Goričan Giacomo Carraro (levo) in Mariborčan Luka Šafarič
Dark Theme
Kaj pa, če bi priložnost Evropske prestolnice kulture 2025, ki jo bosta skupaj gostili Nova Gorica in Gorica, izkoristili tudi za projekt, ki ni kulturen, a okoljski? Ta izziv oziroma vprašanje sta postavila Goričan Giacomo Carraro in Mariborčan Luka Šafarič, nekaj več kot tridesetletna raziskovalca italijanskega oziroma goriškega in slovenskega porekla, ki na Švedskem raziskujeta, kako izboljšati učinkovitost bioreaktorjev. Zaradi tega sta s pismom apelirala na tukajšnje javne in zasebne ustanove ter podjetja, morebitne investitorje, a tudi na ljudi in najrazličnejše deležnike, da bi lahko čezmejno sodelovanje, ki je v zadnjih letih tako aktualno, izkoristili tudi v druge namene.
»Na Švedskem študirava bioreaktorje. Gre za tehnologijo, ki je v Skandinaviji zelo razširjena za ustvarjanje obnovljive energije, je pa pri nas še zelo malo poznana. Najina ideja je, da bi tovrstno tehnologijo začeli razvijati tudi v naših krajih, med Italijo in Slovenijo, kjer bi lahko nastal prvi čezmejni bioreaktor. In zakaj ne bi za to izkoristili priložnost, ki jo ponuja Evropska prestolnica kulture 2025? V času, ko bosta nosili ta naslov, bi lahko Nova Gorica in Gorica odigrali pomembno vlogo tudi v okviru projekta, ki bi doprinesel pomembne koristi tako za okolje kot za gospodarstvo tega ozemlja,« sta zapisala raziskovalca, ki opravljata doktorat na Švedskem.
Carraro in Šafarič predlagata, da bi lahko območje investiralo v bioreaktorje. »Te naprave proizvajajo biometan, obnovljivo gorivo, ki lahko nadomesti fosilna goriva. Proizvajajo pa tudi ogljikov dioksid, katerega posledice po eni strani trpimo, a je hkrati bistvenega pomena za industrijo in ga na mednarodnih trgih primanjkuje, ter dušikova gnojila, katerih konvencionalna sinteza ustvari 0,8 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, ki spreminjajo podnebje. Produkt je tudi fosfor, omejen vir z veliko geopolitično vrednostjo in za katerega pričakujemo krizo oskrbe. Vse to bi bilo proizvedeno z velikim okoljskim, gospodarskim in socialnim donosom ter izboljšano podobo regije,« pojasnjujeta Carraro in Šafarič, ki navajata, da bi strateške dejavnosti, kot so predelava organskih odpadkov, živinorejskih odplak in odpadne vode nedvomno prinesle koristi okolju in proizvodnim dejavnostim tega območja.
Vse, ki jih projekt zanima, sta pozvala, naj obiščejo spletno mesto rb.gy/k1usqm.
Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.
