Dokler ni grozdje pod streho, se lahko še marsikaj zgodi

Dokler ni na varnem pod streho, pravijo, se lahko s pridelkom še marsikaj zgodi. Ključnih je prav zadnjih petnajst dni pred »vndimo«. Vseeno pa smo dober mesec pred predvidenim začetkom trgatve povprašali za komentar o letošnji letini tri podjetnice vinogradniškega sektorja: predsednico Vinoteke Števerjanski griči Natašo Kocijančič Humar (podjetje Humar), Tamaro Podversic (podjetje Damijan Podversic) in Ano Tercic (kmetija Tercic Matijaž). Vse tri se strinjajo, da je letina zahtevna. »Imeli smo okvirno 300 milimetrov padavin več kot lani. Vinogradi so terjali veliko več dela in energij, saj jim je bilo res treba stalno slediti za košenje trave, čiščenje in obvladovanje bolezni,» razlaga Tamara Podversic.

Rana letina, zmrzal in deževje

»Zima, če jo lahko tako imenujemo, je bila mila. Redkokdaj so temperature padle pod ničlo,» se spominja enologinja Ana Tercic. Aprila pa so se temperature dvignile in so trte začele takoj poganjati. Letina je bila zgodnja za skoraj en mesec, ugotavlja Tamara Podversic. Nenadoma pa je spet pritisnil mraz in marsikje v ravnini poškodoval mlade poganjke. Sledile so še obilne padavine, ki ustvarjajo odlične pogoje za nastajanje bolezni in pogosto onemogočajo kmetom, predvsem v gričevnatih območjih, dostop do vinogradov s traktorji. V začetku julija je nekatere predele (Jazbine in okolico Krmina) prizadela tudi hujša nevihta s točo in zračnimi vrtinci ter znatno poškodovala grozdje.

»Pogoji so bili letos ekstremni: najprej je bilo skrajno deževno in vlažno, nato pa skrajno vroče,» ugotavlja Nataša Kocijančič. »Problem deževnih letin je, da, ko je trta vajena na tolikšno količino vode, potem v primeru suše še toliko bolj trpi. Na srečo pa imamo v Brdih dobro zemljo,» pravi Tamara Podversic in pojasnjuje, da imajo trte v globini svoje vodne rezerve. Suša pa lahko prizadene mlade trte, ki so bolj občutljive in nimajo globokih korenin. »Sedaj imamo že tretji teden zapored suho vreme,» ugotavlja Ana Tercic. Če ne bo toče in drugih presenečenj, bosta letos količina in kakovost grozdja dobri.

Začetek trgatve je letos predviden konec avgusta oz. v začetku septembra. Začeli bodo, kakor ponavadi, s sivim pinotom, sledile bodo bele sorte in nato še črne. Prej se bodo lotili le tisti, ki proizvajajo peneča vina, za katera je značilna nizka stopnja alkohola in torej nižja količina sladkorja v grozdju. Kdaj bodo vinogradniki segli po škarjah, pa je odvisno od tega, kakšno bo vreme in kakšne bodo temperature v naslednjih tednih. Od temperatur so neposredno odvisne tudi arome. Nekateri pa ne spremljajo le količine sladkorja. »Mi preverjamo zrelost pešk oz. semen v jagodah in bomo po vsej verjetnosti začeli v drugem tednu septembra,» pravi Tamara Podversic.

Peronospora, oidij in ... divjad

Pogoje za razmnoževanje bolezni ustvarja predvsem vreme. Letošnji suh in vroč julij je kot nalašč za oidij, deževni junij pa je bil za peronosporo. »To je glivična bolezen, ki prizadene v glaven liste, v hujših primerih pa tudi grozdje. Mislim pa, da takih primerov pri nas ni,» pravi Ana Tercic. »Sezona škropljenja se je trenutno zaključila,» pojasnjuje Nataša Kocijančič in dodaja, da bodo vinogradniki edino še postopali v primeru gnilobe.

Za arome in sladkor pa se ne zmenijo divji prašiči, ki so marsikje že obiskali vinograde. »Na Kalvariji smo že vse ogradili in se vsak dan sprehodimo in pregledamo električnega pastirja,» pravi Tamara Podversic in razloži, da je grozdje še najtežje zaščititi pred srnami, ki skočijo tudi čez zelo visoke pregrade, in pticami. »Pred temi vinograde zaščitimo z mrežami ali svetlikajočimi se strašili,» še razlaga Tamara Podversic.