Dogovor za razvoj regij je prvič segel čez mejo

Ob nekdanjem mejnem prehodu v Vipolžah so včeraj slavnostno odprli prvi del Državnega kolesarskega omrežja Goriške razvojne regije - kolesarske povezave med Dobrovim, Vipolžami, Jazbinami, Mošem in Novo Gorico -, in sicer kolesarsko stezo med naseljem Dobrovo in nekdanjim mejnim prehodom v Vipolžah. Gre za skoraj štiri kilometre dolgo kolesarsko stezo, ki so jo uredili z dobrima dvema milijonoma evrov. Od tega so evropska in državna sredstva znašala 1,3 milijona evrov, občina Brda je zagotovila 783.000 evrov, tuji partnerji pa malo manj kot 25.000 evrov. Celotna čezmejna kolesarska povezava je sicer dolga 19 kilometrov.

Potrebna je bila tudi trma

Prisotne sta uvodoma pozdravila župan Občine Brda Franc Mužič in direktorica Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO Romina Kocina. Mužič je med drugim izpostavil, da naložba ni bila enostavna in je poleg precejšnjega finančnega vložka zahtevala tudi veliko vztrajnosti in pozitivne trme. »Cesto smo zdaj posodobili in jo napravili bolj pregledno, obenem pa smo kolesarjem zagotovili tudi ustrezno varnost. Že prej je bilo na njej veliko kolesarjev, zdaj pa jih bo zagotovo še več,« je med drugim dejal briški župan in hkrati napovedal skorajšnje odprtje tudi drugih pomembnih naložb v sklopu športne infrastrukture oziroma Športnega parka v Vipolžah. Romina Kocina je poudarila, da je bila pred letom dni odprta brv čez reko Sočo v Solkanu v okviru projekta Soča-Isonzo Interreg Italija-Slovenija. »Že takrat smo dejali, da je bil to pomemben vidik, ki smo ga dosegli v okviru čezmejnega sodelovanja. Zelo vesela sem, da smo se danes dosegli še en pomemben cilj. S čezmejnim sodelovanjem lahko naredimo veliko,« je ocenila Kocina.

Pot bo dolga 19 kilometrov

Naložba je pomembna iz več vidikov. Vtira namreč pot dodatnemu čezmejnemu sodelovanju na področju črpanja evropskih sredstev, z izgradnjo te kolesarske povezave se Brda povezujejo z urbanimi središči (Gorica, Nova Gorica), prav tako pa nova pridobitev predstavlja pomembno spodbudo zeleni mobilnosti in vliva elan aktivnemu preživljanju prostega časa. Tudi v luči bližajoče se Evropske prestolnice kulture GO!2025 je krepitev trajnostnih povezav med prizorišči dogajanj leta 2025 vez, ki celotno območje še bolj povezuje in dela unikatno, predstavlja pa tudi svojevrstno pristno uživanje čezmejnega večkulturnega teritorija. Naj dodamo, da se je vzpostavitev 19 kilometrov dolge čezmejne kolesarske povezave Dobrovo-Vipolže-Števerjan-Moš-Gorica-Nova Gorica izvajala v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Gre za projekt v okviru Dogovora za razvoj regij, ki je prav v tem primeru prvič segel tudi čez mejo. Vodilni partner v projektu je bila Občina Brda, kot partner in upravičenec pa je bil v projekt vključen tudi EZTS GO, in sicer za aktivnosti, ki so potekale na ozemlju občin Števerjan, Moš in Gorica. Operacija je sofinancirana s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt je predvideval ureditev ločene kolesarske povezave (kolesarskega pasu) in izvedbo ukrepov za umirjanje prometa (postavitev ustrezne prometne signalizacije in opreme) na območju občine Brda in na območju prej omenjenih občin na ozemlju Italije.

Projekt je bil razdeljen na tri odseke. Prvi del, ki so ga včeraj odprli, poteka od naselja Dobrovo do meje z Italijo oz. Vipolž po lokalni cesti. Drugi del poteka preko Jazbin in Moša po lokalni in regionalni cesti, mestnih ulicah, po kolesarskih pasovih in kolesarskih poteh do športne palače Bigot v Podgori; od te točke bodo morali še urediti oznake po Ulici IV Novembre do »pašerele« med Podgoro in Stražcami, nakar se pot nadaljuje po ulicah Brigata Pavia, Boschetto, Virgilio, Oriani, Trgu Culiat, Ulici Diaz in naprej po središču mesta v smeri severa. Z Goriščka kolesarska pot vodi po Škabrijelovi ulici do Nove Gorice, kjer trasa poteka večinoma varno ločeno od motornega prometa ali po malo prometnih ulicah.

Pomembno pridobitev je včeraj pozdravila tudi Andreja Katič, državna sekretarka na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. »Verjamem, da bo prvi projekt v okviru Dogovora za razvoj regij, ki je segel čez mejo, sprožil trend v drugih regijah, da bodo pogledale, kje je še možno okrepiti čezmejno sodelovanje,« je izpostavila. Obenem je spomnila, da je bila Slovenija pri črpanju evropskih sredstev v zadnjem kohezijskem obdobju ena najuspešnejših držav v EU.