Doberdobski narečni besedni zaklad

»Glih nu glih«, »glih tku«, »glih z glih«, »ne glih«, »je glih ku mama« so samo nekateri izmed izrazov, ki jih v Doberdobu uporabljajo z besedo »glih« (točno). Prav ta beseda je verjetno tista, ki najbolje opiše posebnost doberdobskega narečja in njegovo izročilo, zato ni zaman, da je tudi v naslovu nove publikacije Glih po doberduəbško – Ljudsko izročilo iz Doberdoba, ki je izšla pri Narodni in študijski knjižnici. Knjigo sta uredili direktorica NŠK Luisa Gergolet in etnologinja Jasna Simoneta, dragocen material, ki je vključen v publikacijo, pa je v letih zbirala Milena Lavrenčič-Korošec. S tremi glavnimi avtoricami publikacije se je v petek na prvi predstavitvi knjige v sprejemnem centru na Gradini pogovarjal novinar Andrej Černic; pri organizaciji dogodka sta sodelovali društvi Hrast in Jezero. Številno domačo publiko, ki se je v knjigi zelo dobro prepoznala, je na petkovem srečanju nagovoril tudi župan iz Doberdoba Fabio Vizintin in se zahvalil za izjemno darilo, ki ga prejema doberdobska skupnost. Prisotne je nato nagovoril Gabrijel Ferfoglia, podpredsednik Zadružne kraške banke Trst-Gorica, ki je sofinancirala delo. Večer je glasbeno uvedel klarinetist Igor Peric.

Publikacija Glih po doberduəbško – Ljudsko izročilo iz Doberdoba je nastala v sklopu projekta za promocijo zgodovinske in etnografske kulture NŠK Omrežje besed, ki ga je podprla Dežela Furlanija-Julijska krajina. Izvirna ideja je bila sestava slovarčka besed, ki jih še danes uporabljajo v doberdobskem narečju, kasneje pa se je zamisel spremenila v pravo zbirko spominov, pripovedk, navad in rekov iz doberdobskega ljudskega izročila. Glavni del publikacije sestavljajo zapisi, ki jih je domačinka, upokojena učiteljica Milena Lavrenčič Korošec - Becineva hranila v letih in jih je glavna pobudnica dela in urednica Luisa Gergolet spravila v lično knjigo. Med temi je tudi 48 zgodb, pripovedk in pravljic, ki razdeljene so po vsebini, 14 pa jih ima Qr kodo, da jih lahko poslušamo na spletnem mestu www.etnonet.eu. »Zgodbe nosim v sebi že od mladosti. Ko smo bili otroci, smo si zvečer med brati radi pripovedovali zgodbe v postelji ali ob domačem štedilniku. V glavnem prihajajo iz domačega okolja, sama pa sem si večkrat izmislila in zamislila kraj, v katerem se dogajajo,« je na petkovi predstavitvi opisala Milena Lavrenčič, ki je poudarila, da so nekatere zgodbe tudi italijanskega izvora, nekatere pa so črpali iz knjig, ki so takrat krožile po vasi. Njena najljubša zgodba je Forceta, saj jo spominja na bratov smeh, publiki pa je po »doberduəbško« povedala zgodbo o »Mičkini, mičkini žjenci«. Etnološko analizo zapisov in umestitev v slovenski prostor je prispevala etnologinja Jasna Simoneta, ki je v stik z Doberdobom prišla prav preko ljudskega izročila. »Doberdob sem doživela kot vas na zahodnem robu našega jezikovnega območja in je morda zato nekoliko bolj navezana na tradicije in narečje, ki je mogoče zato tudi bolj arhaično,« je povedala Jasna Simoneta. Veliko različic zgodb in pravljic, reki, pregovori in igre kažejo na živost doberdobske skupnosti, meni etnologinja, ki je preko gradiva prav začutila doberdobski vrvež. Pri urejanju slovarčka je opazila, koliko besed v narečju so imeli za izražanje žalosti in čemernosti in kako neizprosne so bile. »Na Krasu in v kmečkem življenju za to bilo prostora, saj bi tako tvegali, da človek ne bi bil koristen za skupnost. To me je malo presenetilo, ker po drugi strani imamo pa kup otroških iger, pravljic in veselih pesmi,« je še obrazložila Jasna Simoneta. Kako je zbrala podatke in pričevanja o tradicijah v koledarskem letu, je na predstavitvi opisala tudi Katerina Ferletič, ki je pri zbiranju gradiva črpala predvsem iz družinskih izkušenj. V delo je vključena analiza doberdobske govorice, ki jo je napisala jezikoslovka Nina Pahor, bogatita pa jo tudi članek o izvoru doberdobskih priimkov in seznam družinskih imen, ki jih še danes uporabljajo v vasi. Publikacija je tudi bogata s fotografskim materialom iz zasebnih arhivov in s fotografijami Maria Magajne, Albina Bubniča in Gorazda Vesela. Delo je v celoti dvojezično, za prevode v italijanščino je poskrbela Mojca Švab Guštin.

Dragocene vsebine zbrane v publikaciji Glih po doberduəbško bodo zaživele v nedeljo, 12. junija, ob 20.30 na ploščadi za župniščem v Doberdobu, ko bodo ob recitatorjih nastopili mešani pevski zbor Hrast, ženski pevski zbor Jezero in otroški pevski zbor Mali Veseljaki.