Doberdobska dizajnerka dobitnica Rozmanove nagrade

Preurediti staro arhitekturo, ji spremeniti namembnost in ustvariti objekt, ki bo okolju – v tem primeru obema Goricama – ponujal nove prostore za ohranjanje in nadgradnjo njune skupne kulturne dediščine. To je bil cilj nagrajene diplomske naloge 23-letne Demetre Jarc iz Doberdoba, lanske diplomantke smeri notranja oprema Fakultete za dizajn v Ljubljani, ki se trenutno izpopolnjuje na področju arhitekture v Benetkah. Pred dobrim letom se je kot slovenska poročevalka udeležila 11. svetovnega ekološkega kongresa za mlade (YEEC), ki je potekal v Pragi. Na kongresu so sodelovali mladi z vsega sveta: možnost so imeli deliti ideje in mnenja ter se soočati z raznimi aktualnimi vprašanji. »Večkrat si mislimo, da smo premladi in da zaradi tega ne moremo ničesar spremeniti ... Na kongresu pa smo si med sabo dokazali, kako lahko tudi mladi pripomoremo k izboljšanju razmer,« je za Primorski dnevnik povedala Demetra Jarc.

S ponujanjem idej za izboljšanje razmer oz. s prizadevanji za trajnostne in premišljene arhitekturne poteze je začela že konkretno, in to v domačem prostoru: v diplomski nalogi je namreč predstavila idejno zasnovo mednarodnega kulturnega centra GO57.15 med Goricama, na meji med Italijo in Slovenijo. S svojim diplomskim delom, ki je nastalo pod mentorstvom profesorice Inge Kalan Lipar, je prejela Rozmanovo nagrado, ki jo vsako leto na Fakulteti za dizajn podelijo najboljšemu diplomantu. V skrajšani obliki je diplomsko delo tudi objavljeno v reviji Urban izziv.

Projekt mednarodnega centra temelji na prenovi obstoječega objekta, ki se nahaja v neposredni bližini mejnega prehoda pri Rdeči hiši. »Izbrala sem to poslopje, ker je bilo do nedavnega v družinski lasti. Zgradil ga je moj praded po očetovi strani in moja babica se je rodila v tej hiši. Zdaj, ko smo jo dali naprodaj, mi je bilo seveda žal in sem jo hotela na nek način ovrednotiti, da bi ostala v spominu. Navezala sem se tudi na projekt EPK 2025. Vedno sem bila mnenja, da ima ta stavba zaradi svoje lokacije velik potencial,« je razložila dizajnerka. Projekt prenove poslopja je osnovan na kombiniranju starega in novega, kar pravzaprav že samo po sebi simbolizira sosednji mesti – Gorico s svojo tisočletno zgodovino in Novo Gorico, moderno mesto, ki je nastalo po načrtu Edvarda Ravnikarja po letu 1947. V svoji diplomski nalogi se je Demetra Jarc dotaknila tudi zgodovinskega ozadja in razvoja dveh mest. Od prve omembe mesta Gorica 28. aprila 1001 v darovnici cesarja Otona III. oglejskemu patriarhu, vse do leta 2020, ko je med mestoma zaradi epidemije covida-19 ponovno zrasla fizična meja.

Gorica in Nova Gorica se arhitekturno zelo razlikujeta. Na vprašanje, ali ju je sploh možno smatrati za eno samo mesto, je naša sogovornica odgovorila, da je zanimivo, kako se, če se mesto gleda z vrha, meje sploh ne vidi in da je goriški grad točno na sredini, kot v kateremkoli enotnem mestu. »Ena Gorica brez druge ne more obstajati,« je dejala dizajnerka ter izrazila prepričanje, da ena Gorica dopolnjuje drugo. Novogoričani namreč pogosto pravijo, da je njihovo mesto brez duše, Goričani pa, da je njihovo mesto brez življenja. »S konurbacijo, oblikovanjem somestja, to je medsebojno povezanih mest, v katerih se dejavnosti in funkcije ne le seštevajo, ampak dopolnjujejo, lahko pridobimo količinsko in kakovostno nadgrajeno središče, ki ga posamezno mesto ne bi moglo doseči,« je Demetra zapisala za revijo Urban izziv. V svojem projektu si je zamislila poslopje z dvema vhodoma, kjer bi v prvem nadstropju imeli muzejski del za razstave, potem pa mednarodni del, kjer bi lahko potekale seje, srečanja in predavanja. »Predvsem zaradi EPK je sedaj veliko centrov, tako v Gorici kot Novi Gorici, nobeden od teh pa ni mednaroden: Goričani morajo v Novo Gorico ali obratno. Neke stavbe, kjer bi Gorica in Nova Gorica sobivali, ni. Ta prostor sem si zamislila kot kraj, kjer bi se dogajanja dveh mest razvijala kot celota,« je razložila Demetra Jarc in dodala, da je temu objektu namenoma dala ime center, ker je mišljen kot prostor, kjer se lahko ustaviš, se nekaj naučiš in se sprostiš. Gre torej za »multifunkcionalne prostore za obe, povezani mesti, s čimer smo jima želeli povrniti izgubljeno skupno točko,« je za Urban izziv še zapisala Demetra Jarc.