Dijaki sami izbirali, katero osebnost želijo pobliže spoznati

Kdo je napisal prvo slovensko tiskano knjigo? Kdaj so prišli Slovani v naše kraje? Kdo je bil prvi slovenski pilot? Kdo je prvi izmeril višino Velikega Kleka? Po kateri slovenski knjigi je nastala video igrica?

Bi znali odgovoriti na ta vprašanja? Nanje odslej prav zagotovo znajo odgovoriti dijaki slovenskega šolskega centra v Puccinijevi ulici v Gorici, ki sta jih danes v treh izmenah popeljala nazaj v čas hudomušna Ilaria Bergnach in Evgen Ban. Z dijaki vseh smeri sta voditelja predstave 60 minut za našo zgodovino odkrivala različne osebnosti, ki »so zaznamovale naš skupni prostor, našo zgodovino in torej te kraje, v katerih živimo Slovenci in ne samo Slovenci,« sta dejala.

Ambiciozen cilj

»Postavili smo si ambiciozen cilj, da v 60 minutah strnemo vso zgodovino naših krajev,« sta dejala voditelja. Interaktivna, informativna in multimedijska predstava je nastala v okviru Interreg projekta Cross Stories - čezmejne zgodbe za skupno prihodnost. Projekt financira Sklad za male projekte GO! 2025, ki ga upravlja EZTS GO. Nosilec projekta je KC Lojze Bratuž, partner pa SNG Nova Gorica. Včeraj so si predstavo gledali dijaki slovenskih drugostopenjskih srednjih šol, danes bo na voljo za italijanske dijake, jutri za učence prvostopenjskih srednjih šol, v petek pa še za dijake v Novi Gorici. Skupno bo torej predstavi prisluhnilo 1800 mladih.

Scenarij predstave je nastal izpod peresa Tamare Peteani in Jasmin Kovic s pomočjo zgodovinskih svetovalcev dr. Staneta Grande, prof. Petra Černica in prof. Alda Rupla. Režijo podpisuje Jasmin Kovic.

Dijaki sooblikovali predstavo

Voditelja sta se z dijaki podala na potovanje skozi čas in se pri tem posluževala različnih inovativnih in interaktivnih načinov pripovedovanja. Zgodovinske podatke sta spretno prepletala z anekdotami in legendami.

Naprej sta spregovorila o samem prihodu Slovanov v naše kraje, o katerem poroča zgodovinar Pavel Diakon. »O naseljenosti Slovanov govori tudi legenda o jajcu: ob koncu zelo pomembne Laurijanske bitke so se sestali slovanski in langobardski glavarji z namenom, da bi si dokončno porazdelili ozemlje in po dolgem tuhtanju so se odločili, da bodo opravili preizkus z ... jajcem. Z grebena bodo poverjeni spustili jajce in slovensko ozemlje bo segalo do kraja, do koder se bo jajce kotalilo, v kraju, kjer se bo jajce ustavilo, bo stala meja,« je pripovedovala Ilaria Bergnach. »Aha, sedaj razumem, zakaj ima Slovenija obliko kokoši,« se je pošalil Ban.

Govor je bil nato o slovenskem jeziku, o tem, kako je bil ta jezik v srednjem veku le pogovorni in kako se ga je nato v pisni obliki posluževala pretežno duhovščina. Voditelja sta tedaj pozornost usmerila v prvo osebnost predstave,avtorja prve slovenske tiskane knjige, ki je pridigal tudi v Gorici:Primoža Trubarja.

Po predstavitvi začetnika slovenske književnosti sta se na platnu pojavili dve senci. Od tega trenutka dalje so lahko dijaki sami z glasovanjem s svojih telefončkov odločali, o kom želijo več izvedeti. Tako so na primer med figuro Romualda Štandreškega in Janeza Svetokriškega dijaki, ki so si včeraj prvi ogledali predstavo, izbrali slednjega in prisluhnili življenju duhovnika, ki se je rodil v Vipavskem križu in je slovel predvsem po svojih pridigah. Simpatijo dijakov si je redovnik takoj prislužil, ker je »imel precej težav s slovensko slovnico, kakor pričajo razne nedoslednosti v pravopisu, številni germanizmi in narečne posebnosti gornje Vipavske,«je pojasnil voditeljski duo, ki je nato navzočim predstavil tretjo osebnost:Valentina Staniča. Le-ta je splezal na Veliki Klek (pri tem pa mu ni bilo nič kaj preveč prijetno) in prvi izmeril njegovo višino. Ustanovil je tudi prvo društvo proti mučenju živali v Avstrijskem cesarstvu, leta 1840 gluhonemnico v Gorici in istega leta tudi prvo slovensko knjigarno v mestu.

Za naslednjo osebnost so spet glasovali dijaki in izbirali med Francem Kavčičem in Jožefom Tomincem. O Tomincu so izvedeli, kako je rad slikal osebe vseh slojev, in si ogledali njegove slavne portrete. Sledila je težka izbira med Simonom Gregorčičem in Ivanom Trinkom, na koncu pa je le prevladal Goriški slavček, ki je tako ljubil svoj »planinki raj«in ki je v svoji pesmi Soči preroško napovedal nemire prve svetovne vojne, ki so se pripetili po njegovi smrti leta 1906.

V sedmem poglavju predstave sta voditelja spregovorila o letalskem pionirju Edvardu Rusjanu, drugem izmed devetih sinov. Brat Josip »je bil dober tehnik in konstruktor, Edvard pa je bil tisti, ki si je upal leteti,« sta dejala voditelja. Dijaki so morali nato izbirati, ali želijo pobliže spoznati Marico Nadlišek Bartol ali njenega sina Vladimirja Bartola, čigar roman Alamut je navdihnil avtorje video igrice Assassin’s Creed. Nakar sta se na platnu pojavili dve senci v poročnih oblekah: Ilaria Bergnach in Evgen Ban sta publiki predstavilaLjubko Šorli in Lojzeta Bratuža. Za zadnjo osebnost so gledalci namesto Jakoba Ukmarja izbrali politika, sociologa in filmskega kritika Darka Bratino.

Sledil je še interaktivni kviz, kjer so lahko dijaki preverili svoje pridobljeno znanje. »Predstavo zaključujeva z željo, da smo vam posredovali vpogled v življenje osebnosti, ki so bile zgled sobivanja na tem ozemlju od Milj do Trbiža, ki je bilo od vedno bogato stičišče kultur,« sta se poslovila voditelja.