Dežela bo poiskala rešitev za mlaje

Ohraniti starodavno tradicijo postavljanja mlajev in hkrati zagotoviti varnost. To je cilj predloga skupnega stališča, ki ga je v prejšnjih dneh kot prvi podpisnik vložil deželni svetnik Diego Bernardis v povezavi z rebalansom deželnega proračuna. Dokument, ki so ga podpisali tudi drugi svetniki liste Fedriga presidente in Lige, so predsednik Dežele Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga in njegovi odborniki osvojili. »Gre za prvi korak v smeri priprave deželnega zakona, ki bo določal pravila za postavljanje mlajev ob upoštevanju obstoječih norm. Z osvojitvijo predloga skupnega stališča s strani deželne vlade je postopek stekel. Cilj je, da bi bil ukrep pripravljen do konca leta, ko bo prišlo do odobritve deželnega finančnega zakona, tako da bi prihodnje leto mlaje lahko že postavljali v skladu s pravili,« je dejal Bernardis na včerajšnji predstavitvi, pri kateri so sodelovali goriški župan Rodolfo Ziberna, goriški občinski odbornik za jezikovne skupnosti Maurizio Negro, Claudio Romanzin iz združenja furlanskih jezikovnih skupnosti Aclif in Walter Bandelj v imeni Sveta slovenskih organizacij.

Mlaje, maje in druga okrašena drevesa postavljajo na predvečer prvega maja in v drugih trenutkih v najmanj 56 krajih na Goriškem, Videmskem in Tržaškem. »Bernardisu se zahvaljujem za pozornost, ki jo stalno izkazuje našemu prostoru, veliko zaslugo za to, da je ta postopek stekel, pa ima tudi odbornik Negro. Po tragediji, ki se je pripetila lani med postavljanjem mlaja v Podgori, se je takoj angažiral in skušal skupaj z raznimi sogovorniki poiskati pot, ki bi dovolila ohranjanje tega običaja. Treba je namreč najti ravnovesje med zaščito tradicije in potrebo po zagotavljanju varnosti. Tudi ta je del naše kulture. Po tako hudem dogodku, kot je bila lanska nesreča v Podgori, preprosto ni mogoče zatiskati oči: samo zakonodajalec lahko pripravi okvir, ki bo omogočal varno postavljanje mlajev,« je dejal Ziberna.

Negro je pojasnil, da so rešitve začeli iskati kmalu po podgorskem dogodku, kjer je mlaj padel na 31-letno Krminčanko. »V prejšnjih mesecih smo se s poveljnikom lokalne policije Marcom Muzzattijem sestali tudi s predstavniki vaških skupnosti in smo si zavihali rokave. Združili smo moči – sodelovali so predstavniki nekaterih rajonov, med njjimi Lovrenc Persoglia, združenje folklornih skupin UGF, Furlansko filološko društvo, SSO ... Izdelali smo smernice in zbrali gradivo, na podlagi katerega bo zdaj Dežela FJK lahko poiskala najboljšo rešitev. Cilj je po eni strani varnost, po drugi pa zmanjšanje birokracije, ki bi postavljanje mlajev onemogočila,« je dejal in pristavil, da bodo Deželo zaprosili tudi za prispevek, ki bi omogočil ureditev lukenj za mlaje, izvedbo tečajev s civilno zaščito ipd. Claudio Romanzin je izpostavil pomen negovanja tradicij, Walter Bandelj pa potrebo po združevanju moči in iskanju praktičnih rešitev. »Zahvaljujem se vsem sodelujočim, saj je postavljanje mlajev tradicija, na katero smo Slovenci v Italiji zelo navezani,« je poudaril.