»Če ne bi bilo gasilcev, bi mi zgorela hiša«

»Res je, povsod je lepo, a najlepše je doma,« nam je v soboto povedala Elda Grilj, ki se je po dveh dneh končno lahko vrnila na svoj dom pri Cotičih na Vrhu. Še dobro, da ni videla, kaj se je dogajalo med požarom okrog njene hiše: ogenj se ji je tako približal, da za las ni zajel vrta, ki je tik pod lesenim balkonom. Pod njeno hišo, kjer je prej imela nekaj sadnih dreves in oljk, se sedaj razprostira črno pogorišče.

»Če ne bi bilo gasilcev, bi zgorela hiša,« je poudarila 85-letnica, ki se je v prejšnjih dneh zatekla k hčeri v Sovodnje. Samo v soboto ob povratku na dom je lahko ugotovila, kako je na Vrhu bilo med požarom, čeprav so ji drugi že povedali, da so se plameni zelo približali zaselku. »Res sem se bala, da mi bo zgorela hiša. Na trenutke sem mislila, da sanjam, a na žalost je bilo vse skupaj res,« je še povedala klena Vrhovka, ki upa, da ji ne bo treba nikoli več zdoma.

Ogenj se je nevarno približal tudi hiši njene sosede, 73-letne Liane Fuser, ki se je na Vrh priselila pred štiridesetimi leti. Sama je opozorila, da so parcele ob hišah večinoma zapuščene oz. zaraščene, zaradi česar je bilo pričakovati, da se bo prej ali slej zgodilo kaj takega. »Koliko dela in truda. Vsem gasilcem, civilni zaščiti in prostovoljcem bi postavila spomenik,« nam je ganjeno priznala Liana, ki se je z invalidnim možem končno vrnila na dom, potem ko se je v prejšnjih dneh po evakuaciji zatekla v sovodenjsko telovadnico. »Upam, da je vsega konec,« je še dodala domačinka. Plameni niso prizanesli niti hišam, ki stojijo na skrajnem jugu vasi, kjer se cesta vije proti Devetakom in Martinščini: tu je ogenj dosegel rob dvorišč, opustošenje je opazno tudi s ceste.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.