Oktobra in vse tja do polovice novembra v Goriških Brdih poteka še ena trgatev, in sicer obiranje oljk. O letošnji letini in o gospodarjenju s to starodavno kulturo, ki ima v Brdih zelo dolgo tradicijo, smo se pogovarjali z Božidarjem Slivnjakom. Predan briški oljkar, doma iz Šmartnega, je predsednik Društva oljkarjev Brda in obenem podpredsednik Sveta za oljkarstvo, ki kot posvetovalni organ deluje pod okriljem ministrstva za kmetijstvo v Ljubljani.
Kako ocenjujete letošnjo letino?
Nenavadno dobro. Lahko rečemo, da smo z lanske ničle letos končno zadeli v polno. Letina je res obilna. Predvidevamo, da bo količina letošnjega pridelka za petdeset odstotkov višja od povprečne letine. K sreči se je letos vse poklopilo: deževalo je ob pravem času in oljke so se med spomladanskimi meseci dobro oprašile. Oljčnike so kmetovalci celo leto zelo skrbno negovali.
Oljčna muha velja za največjega škodljivca oljk, ki je v lanski sezoni zdesetkal pridelek.
Pravzaprav gre poudariti, da za lansko katastrofalno slabo letino ni kriv zgolj napad oljčne muhe. Problem je bil v tem, da je bilo že v fazi cvetenja (spomladi 2019, op. p.) več vremenskih anomalij, ki so močno vplivale na splošno kondicijo dreves in na njihovo rodnost. Agronomi so vzroke za to pripisali predvsem slabim vremenskim razmeram, ki so se pojavile med cvetenjem: ravno v tem obdobju rasti so bile padavine obilne, veliko je bilo nalivov in močnega vetra. Ti vremenski pojavi so bistveno znižali koncentracijo cvetnega prahu oljk, kar je imelo zelo negativne posledice. Ob tem pa so oljčnike v manjši meri napadle tudi glivične bolezni.
Številne zgodovinske študije, temelječe na primarnih virih, nam dokazujejo, da je oljkarstvo v Brdih pravzaprav prisotno brez prekinitev.
Za obdobje antike nam izkopanine, ki so jih arheologi našli v oklici Neblega, pričajo, da so tukajšnji prebivalci trgovali z olivnim oljem že okrog leta 100 pred Kristusom. Tu so se našle enake amfore, ki so se za prevažanje olivnega olja uporabljale na območju Ogleja in Padske nižine, kjer so potekale pomembne rimske trgovske poti. Srednjeveških virov je bistveno več. Dajatve zemljiškim gospodom so takratni upravniki skrbno beležili in jih popisovali v urbarje. Ohranil so se številni rokopisi. Oljke so na svojih obširnih posestih sadili tudi benediktinski menihi iz bližnje opatije v Rožacu/Rosazzo. Iz zgodovinskih virov je izpričano, da so naši predniki nerafinirano olje uporabljali tudi za razsvetljavo: kot energijski vir za svetila, torej oljenke.
Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.