Birša žrtev melioracij, Idrija podobna kanalu

Po katastrofalnih poplavah v Markah je na mestu vprašanje, ali tudi vodotoki iz nekdanje goriške pokrajine lahko povzročijo takšno razdejanje. »Da so reke varne, morajo imeti dovolj prostora, da se v primeru velikih količin dežja voda razlije po čim večjem območju. Zaradi tega je izredno pomembno ohranjanje poplavnih ravnic in meandrov, ki zagotavljajo, da ostaja hitrost vodnega toka nizka in da v primeru poplave reke nimajo prevelike rušilne moči,« poudarja Michele Tofful iz zveze Legambiente, ki že dolga leta spremlja stanje rek in potokov iz nekdanje goriške pokrajine.

»Ob vsaki poplavi se dvigajo zahteve po utrjevanju bregov, da bi voda hitreje odtekala, kar je v resnici najslabše, kar lahko storimo. Če reko spremenimo v kanal, bo hitrost vode precej višja in se bodo težave z erozijo bregov le še povečale zlasti dolvodno od utrjenih bregov in ob sotočju med vodotoki, kjer se bo naenkrat nabralo ogromno vode. Da znižamo hitrost vodotokov, moramo zagotoviti, da imajo reke dovolj meandrov in da so bregovi posajeni z rastlinjem. Tudi v tem primeru velja zmotno prepričanje, da moramo posekati in odstraniti vse rastlinje, saj pri tem hidroteniki ne upoštevajo, da se po odstranitvi grmičevja in dreves le še poveča hitrost vodnega toka, kar prispeva k hujšim posledicam v primeru poplav,« poudarja Tofful in opozarja, da je treba biti pozorni tudi pri odstranjevanju gramoza, ki ga naplavljalo reke.»Po poplavah se politiki radi odločajo za odstranjevanje naplavin, kar je lahko koristno le v primeru, da se gramoz nabira za vodnimi pregradami. Če odstranimo gramoz dolvodno od jezov, bomo ravno tako prispevali k povečanju hitrosti vodnega toka in posledično k večji eroziji bregov in temeljev mostov,« poudarja naš sogovornik. Spričo povedanega, v kakšnem stanju so reke in potoki na Goriškem?

Največja žrtev melioracij, ki so v prejšnjem stoletju popolnoma spremenile njen videz in značilnosti, je potok Birša, ki izvira pod Kojskim in Gojačami ter zatem teče skozi Prevalo mimo števerjanske občine in zatem zraven Koprivnega proti Marianu in Romansu, kjer se izliva v Ter.

»Potok Birša je bil v preteklosti poln meandrov, vendar so jih z melioracijami v prejšnjem stoletju popolnoma zravnali; v številnih krajih so bregove utrdili s cementom, zgradili so tudi več vodnih pragov. Potok je kljub gradbenim delom v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pogosto poplavljal; po zelo obsežni poplavi iz leta 1998 so se odločili za nova dela pri Marianu in Romansu. Zgradili so nove nasipe in povečali strugo, hkrati so odstranili vse vodne pregrade, vendar pri tem niso upoštevali, da je vodni padec prevelik in da bo zato prispeval k vse večji eroziji. Pred leti so vodne pragove ponovno zgradili, vendar je bilo zaradi odstranitve plasti gline, za kar so poskrbeli v prejšnjih melioracijskih posegih, nemogoče zagotoviti, da bi imel potok v poletnih mesecih dovolj vode za preživetje ribjega življa. Tako je danes Birša dolvodno od Mariana odvisna le od vode, ki ostane od namakanja in jo konzorcij za melioracijo posoške ravnine spušča v strugo. Vsakič, ko te vode zmanjka, so pogini rib na dnevnem redu,« razlaga Tofful in opozarja, da ima utrjene bregove in nič kaj naravni videz tudi reka Idrija, ki izvira pod Kolovratom in vse do Mernika predstavlja mejo med Italijo in Slovenijo.

»Od Dolenj do Bračana so skoraj vsi bregovi reke Idrije utrjeni, medtem ko vinogradi segajo skoraj do vode. V eni izmed nekdanjih poplavnih ravnic so zgradili celo manjšo tovarno,« poudarja Tofful in pojasnjuje, da je med dva visoka nasipa ujeta tudi Soča pred izlivom v morje. Tudi v tem primeru so uničili vse okoliške poplavne ravnice, ki med drugim prispevajo k večji biotski raznovrstnosti.