70 let petja in ljubezni

Sedemdesetletni razvoj mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž skozi oči rojaka, po katerem nosi ime, in njegove soproge ter njune doživete zgodbe, s kančkom žalosti in nostalgije, a s pogledom uprtim v prihodnost. V nedeljo je na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž zaživela slavnostna akademija ob praznovanju 70-letnice delovanja Mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž z naslovom Kot vrabček ljubim jaz prostost, med grede grem cvetoče. Na koncertu, ki ga je zrežirala Patrizia Jurinčič Finžgar, so ob mešanem pevskem zboru Lojze Bratuž pod vodstvom Mire Fabjan nastopili sopranistki Polona Kante Pavlin in Marta Pasi ter bariton Luca Raccaro ob spremljavi pianistke Beatrice Zonta in godalne skupine Arsatelier. Lojzeta Bratuža in njegovo ženo Ljubko Šorli sta na odru utelešala Peter Soban in Nika Devetak, večer je povezovala Kea Vogrič.

December 1937: Lojze Bratuž leži v sobi, v domači hiši in v pismu svoji Ljubki opisuje prizor, ko mu je pod oknom skupina fantov pela Kraguljčke. »Nič več samo peščica fantov. Slišim veličastni večglasni pevski zbor, zaznavam milo sladko slovensko besedo. Vidim ponosne, pokončne rojake in rojakinje in ti vztrajajo, tako kot smo vztrajali mi, neprekinjeno celo leto, dve leti, pet let, deset, morda celo petdeset, sedemdeset let,« se je začel glasbeni večer. Tako je tudi bilo, saj je iz skupine fantov nastal mešani pevski zbor, ki že 70 let obuja goriško glasbeno sceno in še danes ohranja osnovno poslanstvo, in sicer gojenje slovenske pesmi in besede v duhu krščanstva in sožitja. Preko spominov in namišljenih pisem Ljubke Šorli in Lojzeta Bratuža je nedeljski koncert preletel zgodovino zbora od zametkov do sedanjosti, ko zbor že gleda v prihodnost in na nove generacije; to je bilo razvidno iz sporočil, ki so jih predvajali v ozadju z razmišljanji sedanjih pevcev o zborovskem udejstvovanju. Večer je bil razdeljen na pet tematskih sklopov: prvi del so poimenovali 70 terabajtov poguma, ker je pogum spremljal prve člane zbora do ustanovitve leta 1951, ko se je tudi poimenoval po Lojzetu Bratužu. 70 milj discipline je bil drugi sklop o obdobju, ko je zbor vodil Mirko Filej. V tretjem delu – 70 svetlobnih let ljubezni –, so se spomnili Lojzetove in Ljubkine ljubezenske zgodbe in poroke ter na obdobje, ko je zbor vodil Stanko Jericijo. Nato 70 hektolitrov dobre volje, kjer so prišle v ospredje misli o sreči in občutkih, ki jih vzbuja petje v zboru in nazadnje še 70 ton čezmejnosti, ko sta Lojze Bratuž in Ljubka Šorli pogledala onkraj meje na Erjavčevo ulico, kjer še danes stojita njuna kipa. Akademija se je zaključila s pismom Ljubke Šorli in Lojzeta Bratuža zboru, s katerim ostajata večno povezana. Ob koncu koncerta, ki je izzvenel kot ljubezensko pismo Lojzeta Bratuža in Ljubke Šorli za mešani zbor, je bil čas za govore. Publiko je med drugimi nagovorila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch.