Kulturhaus Görz, da bo z nemščino še več večjezičnosti

V Gorici so aprila ustanovili združenje Kulturhaus Görz, katerega glavni cilj je širjenje večjezičnosti v mestu s posebnim poudarkom na učenju nemščine. »Na Goriškem živi več Nemcev in Avstrijcev, razpršeni so po Krminu, Zagraju, nekaj jih je v Gorici, sploh pa želijo nuditi svojim otrokom možnost, da bi se srečali z nemškim jezikom tudi izven družinskega okolja. Tako so skupaj z nekaterimi Goričani aprila letošnjega leta ustanovili združenje Kulturhaus Görz, ki je v prejšnjih dneh izpeljalo svojo prvo pobudo. V Štandrežu je namreč potekala enotedenska jezikovna delavnica v nemškem jeziku,« pojasnjuje Majda Bratina, ki je med osmimi ustanovnimi člani društva. »Ker smo z društvenim delovanjem komaj na začetku, za štandreško delavnico nismo naredili veliko reklame, kljub temu pa se je zbralo 34 otrok, ki so se v župnišču učili nemščine preko igre, petja in gledališča,« pravi Bratinova in pojasnjuje, da je bilo med udeleženci tudi več slovenskih in italijanskih otrok, nekateri so bili brez vsakega predznanja nemškega jezika, ne glede na to pa so se v enem tednu marsikaj naučili.
»V Štandrežu smo izpeljale tri delavnice. Jezikovno sta vodila dva Nemca, Nicole Grigo in Jens Kolata, ki je tudi predsednik društva. Za glasbeno delavnico je poskrbela Michela De Castro, medtem ko sta gledališko delavnico vodili Tamara Vicman in Adelheide Posch. V petek so otroci - udeleženci so imeli od šest do deset let - na zaključnem nastopu prikazali, kaj so se med tednom naučili,« pravi Majda Bratina. Po njenih besedah v združenju namenjajo veliko pozornost temu, da delavnice vodijo učitelji, za katere je nemščina materin jezik. Poudarek pa zasluži nedvomno tudi podatek, da voditelji delavnic za svoje delo niso prejeli honorarja, tako da so starši udeležencev za cel teden dopoldanskih dejavnosti v Štandrežu odšteli le trideset evrov.
»Septembra bomo delovanje društva še obogatili z drugimi aktivnostmi, na primer s filmi v nemškem jeziku in s srečanji z avtorji,« napoveduje Majda Bratina in pojasnjuje, da za združenje iščejo sedež in hkrati tudi poti, preko katerih bi prišli do prispevkov in finančne pomoči za svoje delovanje.
Čeprav se združenje ne ozira na preteklost in ima med svojimi glavnimi cilji poučevanje nemščine, s svojim delovanjem nedvomno prispeva tudi k ponovnemu odkrivanju goriške zgodovine. Nemščina je bila do prve svetovne vojne eden izmed številnih jezikov, ki so jih govorili v mestu, do današnjih dni pa je pustila marsikatero sled tudi v slovenskem narečju, v katerem je cel kup besed nemškega izvora - »žrauf«, »fruštik«, »cuh«, »luft«, »tišler«, da omenimo le nekatere.