Nora Gregor se vrača v Gorico

Nora Gregor se vrača, zato da bo ostala. V Gorici rojena igralka osemindvajsetih filmov in nepojasnjenega števila gledaliških predstav je slovo od življenja vzela v izgnanstvu, v Santiagu de Chile je njen grob. Celih petdeset let Gorica ni vedela zanjo, dokler ni Kinoatelje leta 1999 začel pisati njene zgodbe. Raziskovalno delo je potekalo z različno intenziteto in je objelo vsaj polovico zemeljske oble. V štirinajstih letih so bila položena semena, ki danes rojevajo najboljše sadove. Založnik iz Rovereta Zandonai, ki ima v seznamu objavljenih avtorjev Andrića, Celana, Gropiusa, Heideggra, Jergovića, Krležo, Lipuša, Pahorja in druge, je namreč pravkar poslal v tiskarno prvi roman o Nori Gregor. Avtor je pisatelj in germanist iz Bračana Hans Kitzmüller, naslov romana v italijanskem jeziku pa »Un'altra regola del gioco«.
»La Règle du jeu« (Pravilo igre) je film Jeana Renoira, ki je igralko Noro Gregor zapisal z zlatimi črkami v zgodovino filma, Kitzmüllerjev roman pa nam jo vrača takšno, kot je do danes nismo še poznali - žensko, mater, iztrošeno igralko, izgnanko... V njene misli in dušo je vstopil pisatelj, tako kot ona pripadnik nemške skupnosti, ki je do prve svetovne vojne imela Gorico tudi za svoje mesto. Knjiga upodoblja svet, ki ga danes ni več in mu je bil Dunaj prestolnica, pa tudi svet, ki spominja na današnjega, ker ga pregrevajo nacionalistične strasti. Vse to je zaobjeto v Norini zgodbi.
Rodila se je v Gorici leta 1901, Gorico pa je zapustila še pred koncem prve svetovne vojne. Sledila je sanjam o gledališki karieri. Na odrih je sodelovala z Maxom Reinhardtom in Alexandrom Moissijem, v Berlinu in na Dunaju se je uveljavila kot igralka v nemih filmih; med njimi izstopa »Mikaël« Carla Th. Dreyerja. Zvabil jo je tudi Hollywood, kjer je nastopila v filmih Jacquesa Feyderja in Jacka Conwaya. Ob sebi je imela filmske legende tedanjega časa Roberta Montgomeryja, Normo Shearer, Lionela Barrymoreja, Johna Gilberta, v gledališčih v San Franciscu in Los Angelesu pa tudi Douglasa Fairbanksa ml. Po vrnitvi v Evropo je odigrala glavno vlogo v filmu »Was Frauen träumen« (O čem sanjajo ženske) po scenariju Billija Wilderja, ki je ob prvi projekciji že bežal iz Evrope zaradi judovskega rodu. Hollywoodski sloves je prispeval k vrhuncu Norine kariere v dunajskem Burgtheatru, kjer ji je začel dvoriti Ernst Rüdiger Starhemberg, knez, prvi mož avstrijskih nacionalistov in poveljnik Heimwehra. Po poroki leta 1937 je začasno prekinila kariero, priključitev Avstrije nacistični Nemčiji pa jo je z možem in štiriletnim sinom Heinrichom odgnala iz domovine. Na poti v izgnanstvo, ki je imela zadnji cilj v Čileju, je v Franciji za Jeana Renoira odigrala glavno vlogo Christine de la Cheyniest v filmu »La Règle du jeu«. Že šestdeset let ga najbolj ugledni kritiki uvrščajo med najboljše filme vseh časov. Tako je avgusta lani spet razsodila ugledna angleška revija Sight & Sound, ki vsakih deset let objavlja seznam filmskih mojstrovin. »La Règle du jeu« je tokrat na četrtem mestu, hkrati je to edini film, ki od prve objave leta 1952 ni nikoli zapustil vrha lestvice.
Ob izidu biografskega romana »Un'altra regola del gioco« bo Kinoatelje posvetil Nori Gregor avdiovizualni dogodek na Dvoru Darka Bratine v Hiši filma na goriškem Travniku v četrtek, 16. maja, ob 20.30. Knjigo bodo predstavili avtor Hans Kitzmüller, raziskovalec biografije Nore Gregor Igor Devetak in predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič. Tudi travniški dogodek bo imel avtorski pečat, saj ga bo režirala igralka in režiserka Neda R. Bric, ki s Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in Slovenskim mladinskim gledališčem iz Ljubljane pripravlja za jesen prihodnjega leta Norino vrnitev na odrske deske. Po predstavitvi Kitzmüllerjevega romana bo Nora Gregor dočakala poklon na majskem festivalu èStoria v Gorici (v režiji združenja likovnikov Prologo), na junijskem Festivalu der Regionen v Eferdingu, kjer bodo v gradu Starhemberg vrteli kratki dokumentarni film avdiovizualne umetnice Lise Kortschak, jeseni v dunajskem Burgtheatru, kjer bodo na spominskem večeru ob 125-letnici ustanovitve gledališča prebirali odlomke iz nemške različice Kitzmüllerjevega romana (ta še čaka na založnika), ob koncu leta v Pokrajinskih muzejih v Gorici, kjer bodo Norine podobe razstavljali člani združenja Prologo, v prihodnjem letu pa še v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, kjer Kinoatelje in partnerji načrtujejo posvet in razstavo. Norina zgodba bo navdihovala tudi študente novogoriške Visoke šole za umetnost, ki ima svoj sedež v Gorici. V rodnem mestu ji bo nazadnje posvečeno trajno znamenje. Zato da bo Nora Gregor tu tudi ostala.