Z Dunaja v Trst s traktorji starodobniki

»Danes je za nami samo 50 kilometrov poti, tako da smo popoldan izkoristili za počitek.« Četverica mladih avstrijskih fantov nas je ponedeljek popoldan pričakala ob okrogli mizi pred kmetijo Bajta pri Saležu. Nedaleč stran so bila parkirana vozila, s katerimi so jo v četrtek mahnili z Dunaja proti Trstu – trije starodobni traktorji Steyr.

Tako dolgo potovanje s traktorjem je za četverico že nekakšna tradicija, je povedal 28-letni Simon. S prijatelji – 23-letnim Franzem, 18-letnim Sebastianom in 32- letnim Franzem – so si zadali cilj, da se vsako leto odpravijo na tako daljšo pot. »Prva leta smo obdelali vse konce Avstrije, tako da smo se sedaj odločili, da gremo malo pokukati onkraj meja. Izračunali smo, da bomo prevozili kakih tisoč kilometrov v okvirno osmih, devetih dneh.«

Z njimi potuje tudi Wolfgang, starejši prijatelj, sicer mehanik, ki je prenočitev našel v Zagradcu in ga ni bilo zraven. »Njegov traktor se je v nedeljo pokvaril, tako da ga je zavarovalnica že odpeljala nazaj v Avstrijo,« je pojasnil Simon. Preostanek poti bo Wolfgang presedel zraven koga od njih. Udobno ravno ni, postanki med potjo pa so pravšnji za razgibavanje in presedanje.

»Dnevno opravimo 130 do 150 kilometrov, s povprečno hitrostjo 24 kilometrov na uro, tako da se nam zvečer nabere od 6 do 10 ur za volanom,« so potrdili v en glas. Pa seveda izključno po stranskih poteh, ki pa znajo biti v Italiji kar se da različne med seboj, je ugotavljal Simon. »Včasih so državne ceste prave prometnice, včasih so ozko speljane po podeželju. Z zemljevida tega žal ne razbereš, tako da se moraš pač zapeljati do njih in se jim naposled prepustiti. Veliko raje se vozimo po manjših cestah, kjer je manj prometa in lahko tudi vozimo bolj mirno. Nikakor nočemo ustvarjati prometnih zamaškov.«

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.