V tridesetih letih gostili deset tisoč dogodkov

Kosovelov dom Sežana se je v osrčju mesta začel dvigati leta 1979 po projektih skupine Kras in je svoja vrata prvič slovesno odprl 12. aprila 1991. V teh tridesetih letih se je v Kosovelovem domu zvrstilo slabih deset tisoč dogodkov, kar pomeni približno 321 na leto, 27 dogodkov na mesec ali skoraj en dogodek na dan, v zadnjih letih še več. V tridesetih letih je Kosovelov dom obiskalo 1.481.000 ljudi. Na direktorskem stolčku so sedeli štirje možje, zadnjih devet let pa položaj direktorice Kosovelovega doma zavzema ženska, Nina Ukmar.

Ko se je gradnja Kosovelovega doma pričela, ste bili še deklica. Ste si kdaj predstavljali, da bo prav v tej zgradbi vaše delovno mesto?

Nikoli si nisem drznila niti pomisliti kaj takšnega. Odkar pomnim, sem do kulturnih institucij gojila globoko spoštovanje.

Pa vendar ste že drugi mandat direktorica Kosovelovega doma. Kako vas je pot privedla do sem?

Študirala sem ekonomijo, predvsem me je zanimalo trženje. Po končanem študiju sem sanjala o zaposlitvi v oglaševalski agenciji, pot pa me je namesto tega peljala najprej v Mladinski center Podlaga, kasneje pa še na Občino Sežana. In tako je bilo tudi prav, saj sem tam pridobila veliko izkušenj, ki mi sedaj prav pridejo. Vedno sem bila aktivna tudi v nevladnih organizacijah in danes lahko z gotovostjo trdim, to bi bilo tudi moje sporočilo mladim, da so neformalne delovne izkušnje izjemno pomembne.

Študij in vse delovne izkušnje, ki so mu sledile, so me devet let nazaj pripeljale do odločitve, da kandidiram za direktorico Kosovelovega doma. Zdelo se mi je, da bi bila primerna kandidatka, predvsem pa so me k temu spodbujali drugi iz okolja. Vedela sem, da so bila glavna investicijska in obnovitvena dela že opravljena, da je dom opremljen in pomislila sem, da je čas za programsko nadgradnjo. Pa sem se motila, kajti v tako veliki stavbi investicij ni nikoli konec.

Pred vami so se na tem položaju zvrstila moška imena. Je bil nastop položaja direktorice s tega vidika izziv?

Ob kandidaturi na to sploh nisem pomislila. A kot sem že dejala, tako velika stavba zahteva neprestane investicije in kot žensko te pri organizaciji le-teh jemljejo drugače. Sicer pa je v kulturi veliko žensk na vodilnih položajih. Morda mi je največji izziv predstavljala izbira načina vodenja. Moja ideja je bilo vodenje z zgledom. Sčasoma sem se, priznam, morala naučiti tudi bolj avtoritativnega načina vodenja.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.