Tlakovca spomina za domačinki, umrli v Rižarni, in plošča na trgu

»Spominjam se maminega odhoda. Zvečer se ni vrnila, jaz pa sem nanjo čakal v solzah. Pri osmih letih mi je bilo jasno, da so jo odvedli,« je o Albini Prašelj Jercog (1912-1944) povedal sin Sonjo. Svoj spomin na mamo je posnel v Argentini, kamor je odšel z očetom že leta 1949. Zvočni posnetek je njegov sin, Albinin vnuk Pablo Jercog, predvajal med nedeljsko slovesnostjo, ki sta jo v Dolini priredila Sekcija Dolina – Mačkolje – Prebeneg Vsedržavnega združenja partizanov Italije VZPI ANPI in Občina Dolina in drugimi vaškimi organizacijami. V njen spomin in na tistega Save Sancin (1920-1944), obe sta umrli v Rižarni po nacističnem pogromu v Dolini, stojita od nedelje na vaškem predelu Tabor dva tlakovca spomina.

Med množično obiskanem dogodku sta pričevalca dogodka izpred osemdeset let, Nerina Zeriali in Just Žerjal, odkrila tudi novo dvojezično ploščo Trg padlih za svobodo, ki je nadomestila starejšo na drugem mestu v vasi. Njeno izdelavo in postavitev je omogočila nabirka.

Dogodek je uvedla predsednica sekcije združenja Jasna Pangerc, ki se je zahvalila vsem, ki so pomagali, tudi nekdanji občinski odbornici Franki Žerjal, ki si je prizadevala za oblikovanje in postavitev tlakovcev. Prisotne je nagovoril župan Občine Dolina Aleksander Coretti. »V dolgem in neenakopravnem boju smo mi Slovenci zmagali. Zmagali in obstali smo, ker smo se uprli. To je vsa resnica,« je izjavil župan in dodal potrebo po negovanju vrednot, zaradi katerih so žrtve dale svoje življenje.

Obiskovalci prireditve so v nadaljevanju prisluhnili dogajanju 22. aprila 1944. Pričevanji Nerine Zeriali in Justa Žerjala je podala Elena Husu, ki je povezovala dogodek. »Tistega dne sem bil na Koluži z mamo in sestrama. Nemci so nas prišli iskat domov in nas odgnali tja. Stali smo skupaj z drugimi materami in otroki. Pred nas se je postavil nemški vojak z velikim mitraljezom. Naperil ga je proti nam. Jaz sem imel komaj osem let in sem se tako prestrašil, da sem začel jokati in vriskati,« se glasi del pričevanja očividca Žerjala.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.