Strah pred škodo zaradi suše je za enkrat odvečen

Poletne mesece so zlasti v zadnjih tednih zaznamovale dokaj visoke temperature in pomanjkanje padavin, ki jih ob človeku daleč najbolj občutijo sektorji kmetijstva – od vinogradništva do poljščin, sadnih dreves, pa tudi travnatih oz. pašniških površin. Ponedeljkov dež je rastlinam ponudil trenutek prepotrebne osvežitve – voda je namočila zgornjo plast zemlje, globlje pa ni segla, saj je burja prehitro spodila oblake. Zanimalo nas je, kako je suša udarila po našem kmetijstvu in ali lahko govorimo že o morebitni škodi. Da je strah za enkrat odvečen, so nam drug za drugim potrdili sogovorniki, ki z upanjem čakajo tudi na prihodnje dni, ko naj bi naše kraje znova oplazila vremenska fronta tokrat s konkretnejšo pošiljko dežja.

»Na Tržaškem je padlo nekaj milimetrov dežja, okvirno od 15 do 17 mm na kvadratni meter, kar pomeni nekje med 15 in 17 litri vode. Ni veliko, saj bi za današnje sušne razmere potrebovali vsaj cel dan močenja, se pravi vsaj kakih 25 litrov, vendar se tudi manjša količina vode pozna,« je priznal deželni tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Kdor ima urejen namakalni sistem, ga je v poletni sopari na polno izkoristil in si s tem pomagal, zlasti tam, kjer zemlja ni globoka in kjer so mlade rastline, ki potrebujejo več vode. Bukavec je pojasnil, da je dež na splošno segel v globino za 10 do 15 centimetrov največ, pa tudi ohladilo je, kar bo dobro delo trtam, oljkam in sadnemu drevju.

Od suše bi lahko bili najbolj prizadeti živinorejci, saj bi lahko ostali brez slame oz. krme. Kaže pa, da ne bo tako, saj se je toplota osredotočila zlasti na avgust, tako da o škodi ali izgubi ne moremo govoriti. Dimitrij Žbogar, ki redi krave na kmetiji v Samatorci, je pojasnil, da je že dolgo glavna košnja – prva košnja, se pravi tista, ki jo opravijo tam nekje junija ali najkasneje julija. Potem je avgusta ali celo septembra na vrsti še manjša košnja, t.i. otava, ki pa je odvisna od avgustovskega dežja.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku