S Kosovelom, Bartolom, Šorlijevo ... po slovenskem Trstu

Tržaški dijaki, ki obiskujejo italijanske šole, in tisti, ki so se vpisali na slovenske, dnevno prečkajo iste ulice, mesto, v katerem živijo, obliva isti zaliv. To mesto in njegovo okolico pa doživljajo drugače. Za slovenske dijake ima Tržaška določen priokus. Svoj rojstni kraj doživljajo tudi skozi oči Srečka Kosovela, Borisa Pahorja, Ljubke Šorli, Vladimirja Bartola ter vse do Marija Čuka in Dušana Jelinčiča. Seveda so jih po mestnih četrtih pospremili tudi Italo Svevo, Umberto Saba, Scipio Slataper, tako kot Claudio Magris in Fulvio Tomizza. Njihov pogled pa pogojujejo doživetja tako slovenskih kot italijanskih avtorjev.

Gianni Cimador, raziskovalec in profesor na višji srednji šoli Nautico - Galvani, je o svojih dijakih, ki obiskujejo peti razred pomorskega zavoda, povedal tako: »Zelo so navezani na Trst, toda več plati mesta jim ostajajo nerazkrite.« Zato se je profesor italijanščine in zgodovine skupaj s kolegico Cristino Roggi odločil za razširitev letošnjega učnega načrta književnosti in vanj dodal slovenske avtorje. V antologijo slovenskih avtorjev, ki sta jo pripravila v ta namen, sta združila odlomke, vezane na tržaško krajino. V projekt, ki so ga poimenovali Altri sguardi su Trieste (Drugi pogledi na Trst), so vključili tudi širše obravnavanje slovenske narodnostne skupnosti v Trstu in njeno zgodovino. Poleg tega se bodo dijaki med urami državljanske vzgoje poglobili v zaščitni zakon o slovenski manjšini. »Ponujamo jim dodaten pogled na mesto, v katerem živijo. Trst jim pokažemo tudi skozi oči druge etnične skupnosti,« je Cimador opisal projekt, ki je nastal v sodelovanju z Italijanskim ženskim središčem v Trstu (CIF) in katerega referentka pri CIF je Elena Cerkvenič Grill.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.