»Proizvodnjo sadja in zelenjave nadzorujejo multinacionalke«

»V zadnjem stoletju smo izgubili kar 75 odstotkov sort vrtnin in sadja v korist estetsko perfektnih sort. Izbiro nam je vsilil proizvodni model, ki je popolnoma preoblikoval kmetijstvo.« Kaj se dogaja? Kdo nadzira hrano? Kako se izbire drugih odražajo na tem, kar se pojavlja na naših mizah in kako vse bolj stopamo na biotski raznovrstnosti nasprotno pot, pojasnjuje v svoji knjigi Chi possiede i frutti della terra Fabio Ciconte, pisatelj, vodja okoljevarstvenega združenja Terra! in glasnik kampanje Filiera Sporca, ki se bo jutri ob 18. uri mudil na srečanju v Ljudskem domu na Pončani.

Začniva kar pri naslovu knjige, ki jo nocoj predstavljate v Trstu. Kdo je torej »lastnik sadežev zemlje«?

Knjiga je sad reportaže oziroma dolgega preiskovalnega dela, ki sem ga opravil v preteklih letih. Zanimalo me je namreč, kdo nadzoruje vso proizvodnjo sadja in zelenjave, ki se pojavlja na naših mizah. Odkril sem, da se za tem skrivajo multinacionalke in vplivne industrijske skupine, ki kontrolirajo kmetijske sorte, kar je izredno hudo. Kmetovalec, ki se danes odloča o tem, da bo gojil preprosto sadje, kakršno so lahko jabolka, mora danes nekoga drugega prositi za dovoljenje. Vse, kar prideluje in ponuja trgu, je odločitev z vrha.

Take izbire vodijo v izgubo raznolikosti tržnih sort in mirne duše lahko trdimo, da je enoličnost značilnost današnjega kmetijstva, kar vodi v izgubo biotske raznovrstnosti. Slednjo iz dneva v dan teptajo industrijske skupine, ki očitno zasledujejo drugačne interese.

Kako lahko nekdo odloča o hrani, ki jo postavimo na naše mize?

Ponudim vam primer. Danes je med kupci zelo razširjeno grozdje brez semen, ki ima kajpak svoj patent. Kdor je lastnik tega patenta se tudi odloča, katerim kmetom bo dovolil gojenje te sorte. Ker je vse večjemu številu kupcev oz. uporabnikov všeč grozdje brez semen, se tudi trg v to usmerja. Eno vodi v drugo.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.