Prezasedenost italijanskih zaporov je prej stalnica kot izjema – število zapornikov namreč iz leta v leto raste. Ob koncu preteklega leta je bilo v italijanskih zaporih 61.174 priprtih oseb. Leto pred tem jih je bilo 1500 manj, leta 2017 pa kar 3500 manj. Iz poročila o stanju v zaporih v letu 2019 društva Antigone, ki bdi nad spoštovanjem pravic oseb v kazenskem sistemu, je mogoče razbrati, da je med italijanskimi deželami Furlanija - Julijska krajina po stopnji preobremenjenosti zaporov na tretjem mestu (slabše sta se odrezali le Apulija in Molise). K tej neslavni uvrstitvi sta levji delež prispevala pordenonski in goriški zapor, čeprav tudi za tržaškega ni mogoče reči, da je izvzet iz trenda preobremenjenosti.
O stanju v koronejskem zaporu, ki so ga pred dvema letoma poimenovali po Ernestu Mariju, spornem policijskem podčastniku in poveljniku zaporniških paznikov, ki je zapor vodil med letoma 1941 in 1945, smo se pogovorili z odvetnico Elisabetto Burla, varuhinjo pravic priprtih oseb v tržaški občini.
Kako je s prezasedenostjo v tržaškem zaporu?
Na žalost je to stalnica. Trenutna italijanska politika ni naklonjena alternativnim prestajanjem kazni ali ukrepom, ki bi razbremenile zaporni sistem. Temu bi se lahko izognili že z omejitvijo preiskovalnih priporov. Med priprtimi osebami je namreč velik delež takih, ki še niso bile pravnomočno obsojene.
Koliko oseb je trenutno priprtih v koronejskem zaporu?
Številka se stalno spreminja. Čez palec je zapornikov in zapornic okrog 200, od katerih je na ženskem oddelkov kakih 25 do 28 oseb.
Kolikšen je delež tujih državljanov?
V povprečju je tujih državljanov med 60 in 70 odstotkov, kar je primerljivo s povprečnim stanjem v državi. Upoštevajmo, da je iz čisto logičnih vzrokov na obmejnih območjih ta delež rahlo višji. Zgodi se namreč, da so nekatere osebe obsodili v odsotnosti, za kar nekateri sploh ne vedo, in jih ob ponovnem vstopu v državo, če jih seveda prestrežejo, odvedejo v zapor.
Celoten intervju v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.