Prašičja kuga je pred vrati

Če bo prišla do nas ali ne – nanjo je treba biti v vsakem primeru pripravljeni. Afriška prašičja kuga se je pred tednom dni prvič (če izvzamemo Sardinijo) pojavila na italijanskih tleh in se naglih korakov širi. Potem ko so okužbo potrdili pri nekaj poginulih divjih prašičih v Piemontu in Liguriji (podobna žarišča beležijo v Nemčiji, Belgiji in nekaterih državah vzhodne Evrope – Poljski, Slovaški, Romuniji, Srbiji in Madžarski), se italijanska vlada pripravlja na sprejemanje nujnih ukrepov za njeno preprečevanje oz. zgodnje odkrivanje. Posebna medministrska delovna skupina, ki jo sestavljajo ministra za kmetijske in okoljske oz. zdravstvene politike ter zastopniki prizadetih dežel, so v petek sprejeli uredbo, da bi ustavili širjenje virusa s prepovedjo lova, razen tistega na divje prašiče seveda na okuženem območju na Apeninih.

Že res, da nista Piemont in Ligurija za vogalom, vendar glede na hitro širjenje okužb in predvsem na nepregledno število divjih prašičev, lahko ta nadloga potrka tudi na naša vrata, meni predsednik Kmečke zveze Franc Fabec. »Italija nasploh ima velike probleme s številom divjih prašičev, ki se danes spuščajo celo na mestne ulice, kot se dogaja v Milanu ali v Rimu. Glede na to, da jih je vse več, se kuga širi, prav gotovo, če bi jih bilo manj, bi bil prenos težji.«

Predsednik KZ je opozoril, da je Dežela FJK glede nalezljivega pojava predvidela določene prispevke za zavarovanje domačih prašičev. Večina kmetov, ki redi prašiče, mora slednje zaradi smrada in muh rediti daleč od hiše – raje celo, če izven vasi. Poskrbeti mora za ustrezen »alternativni hlev«, zemljišče pa kajpak ograditi, da pujsi ne zbežijo. V primeru prašičje kuge pa so ravno ti rejci tisti, ki največ tvegajo, saj lahko njihovi pujsi ob ograji staknejo virus, če pridejo v stik z okuženim »divjim bratom«. Dežela je zato po veterinarskem nalogu predvidela postavitev dvojne mreže, se pravi dodatne z enometrsko razdaljo okrog že obstoječe, da bi bili prašiči povsem ločeni od tega, kar jih obdaja. »Problem je ta, da se na razpis za pridobitev prispevka prijavijo le kmeti, ki redijo nad trideset prašičev naenkrat. Na Krasu zakoljemo letno kakih 1500 prašičev, kar še zdaleč ni malo za naše območje, pa vendar še ne pomeni, da imajo vse kmetije naenkrat trideset prašičev v hlevu. Zato smo Deželo FJK prosili, naj spremeni pogoje za pridobivanje prispevka in naj zaščiti vse kmete, brez razlik, se pravi tudi te, ki redijo po deset prašičev. Ne gre pozabiti še enega nezanemarljivega dejstva: ko govorimo o Krasu, govorimo o neintenzivni reji prašičev,« je še spomnil.

Izrednim razmeram pa bi se lahko izognili, ko bi pravočasno učinkovito ukrepali, se pravi, če bi prej zaustavili škodljivo razmnoževanje divjih prašičev. Fabec je v isti sapi dodal, da bo treba Deželo FJK ponovno pozvati, naj končno spodbudi odstrel divjih prašičev.