Novo trgovsko okrožje proti spletni konkurenci

Spletna trgovina ima za številne ljudi veliko adutov. V bistvu pa ni kraja, kjer manjše trgovine in podjetja ne bi zaradi nje občutila negativnih posledic. Kot protiutež tem in sorodnim težavam je zato poskusno nastalo novo tržaško trgovsko okrožje, ki je sad sodelovanja Občine Trst in različnih partnerjev, med katerimi je tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ). Moči so združili še zveza trgovcev Confcommercio, Trgovinska zbornica za Trst in Gorico ter Univerza v Trstu. Zadevni dogovor so podpisali maja letos, podrobnosti pa so razkrili včeraj na predstavitvi v tržaški mestni hiši.

Gre za širši načrt deželne vlade, ki v različnih predelih Furlanije-Julijske krajine sistematično spodbuja nastanek tovrstnih trgovskih okrožij, ki hočejo biti v oporo ne le trgovcem in manjšim podjetnikom, temveč tudi posameznim mestom in vasem.

Na marsikaterem koncu so se ti v zadnjih letih zaskrbljujoče izpraznili, je razložil deželni odbornik za gospodarske dejavnosti Sergio Emidio Bini. Doslej so ustanovili 20 trgovskih okrožij v 123 občinah, je še opisal. V ta namen je Dežela skupno odštela 12 milijonov evrov, od katerih jih je 10,5 milijona že pod streho, preostalo vsoto pa bodo odobrili s prihodnjim proračunom.

Tržaškemu trgovskemu okrožju so namenili milijon evrov, nekoliko večji delež (518.000 evrov) je prispevala Občina Trst, preostali del pa sestavljajo deželni prispevki. V glavnem bi ga lahko opisali kot dragoceno orodje za analiziranje danega stanja in posledičnega načrtovanja najučinkovitevjših rešitev, je razložila tržaška podžupanja in občinska odbornica za gospodarstvo Serena Tonel.

Predvidenih pa je tudi več infrastrukturnih posegov. Najprej bo v poštev prišlo središče Trsta, oziroma os, ki od njega vodi na eni strani do Sv. Jakoba, na drugi pa še do Rojana, je povzel pravkar imenovani odgovorni okrožja Nicola De Luca. Tam bodo do leta 2026 poskrbeli za vrsto ukrepov. Poskusno obdobje okrožja namreč zaobjema tri leta, je pristavil.

V mestnem središču in pri Sv. Jakobu so že namestili optična vlakna, kmalu bo na vrsti še Rojan. S temi hočejo z isto potezo izboljšati sistem videonadzora in zagotoviti javno dostopno brezžično povezavo, ki pri Sv. Jakobu sicer že obstaja, čeprav je že zelo zastarela.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.