Nad požare s skupnimi močmi

Ko razmišljamo o podnebnih spremembah, moramo pomisliti, da te povečujejo tudi tveganje za nastanek gozdnih požarov. Na to je na sinočnjem javnem srečanju v dvorani ZKB na Opčinah opozoril naravoslovec Nicola Bressi, ki je na njem sodeloval skupaj z nekdanjim poveljnikom gozdarske policije Luciom Ulianom, z zgoniško županjo Monico Hrovatin in deželnim svetnikom Slovenske skupnosti Markom Pisanijem. Pogovor je vodil deželni svetnik Demokratske stranke in predsednik društva Luoghi Comuni Roberto Cosolini.

»Prerano cvetenje, ki smo mu trenutno priča, pripomore k temu, da rastline prej porabijo vodo v zemlji in tako izsušijo površine,» je razložil Bressi. Suša ni odvisna samo od tega, kdaj in koliko dežuje. Pomembno je tudi vedeti, kakšna je temperatura in kdaj rastline delujejo. Zaradi pomanjkanja vode se zelenje dehidrira. »Ugotovili smo, da je podrastje v gozdu zelo pomembno, saj zemljo obvaruje pred direktnim stikom s sončnimi žarki, zato se ne posuši tako hitro,» je izpostavil naravoslovec.

Opozoril je, da črni bor ni več primeren za Kras, saj ta vrsta drevesa zlahka zgori, zato bi ga bilo potrebno v določenih predelih posekati. Predvsem pa bi bilo nujno odstraniti drevesa okrog naselij, kjer bi bilo bolj primerno, da bi bile obdelane površine. Tudi pogozdovanje je danes zelo težko, saj bi bilo treba za nova drevesa vsaj dve leti skrbeti z zalivanjem, ker s trenutnimi temperaturami ne bi mogla preživeti sama, je še dejal.

Gašenje ekipno delo

Spomin zadnjega velikega požara izginja, a moramo vedeti, da bo do tega spet prišlo, je prepričan Lucio Ulian. Spomnil je na še nekatere hude požare, do katerih je prišlo v minulih desetletjih na Krasu, na primer leta 2003 v Jamljah ter leta 2012 na Opčinah in Repentabru. Ker se temu fenomenu ne moremo povsem izogniti, moramo biti nanj pripravljeni, je izpostavil.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.